Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
OSVEŠČENOST POTROŠNIKOV V SLOVENIJI GLEDE PROBLEMATIKE TEKSTILNIH ODPADKOV IN MOŽNOSTI NJIHOVE PONOVNE UPORABE TER RECIKLIRANJA
Klementina Radež, 2026, ni določena

Opis: Potrošništvo skozi čas narašča, kar je odraz vse večjega števila prebivalcev na planetu in vpliva hitre mode. Tekstilni izdelki, kot so oblačila in tehnični tekstil, so nujni del našega vsakdanjega življenja, saj oblačila potrebujemo vsak dan. Hitra moda je oblačilom dodala modni pridih, potrošniki pa v želji, da sledijo zadnjim modnih trendom, zapravljajo za oblačila več kot bi bilo potrebno za vsakdanje življenje. Prekomerno potrošništvo vodi do nastajanja prevelikih količin tekstilnih odpadkov. Tekstilna industrija pri proizvodnji močno onesnažuje okolje in izkorišča naravne vire. Za zmanjšanje vpliva na okolje je zato primorana poiskati trajnostne rešitve, kot so recikliranje in ponovna uporaba. Trajnostno naravnani pa morajo postati tudi potrošniki. Glavni cilj magistrskega dela je raziskati osveščenost potrošnikov v Sloveniji glede problematike tekstilnih odpadkov ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja. Ugotovili smo, da so anketirani potrošniki v Sloveniji slabo seznanjeni s problematiko tekstilnih odpadkov, vendar so naklonjeni trajnostnemu ravnanju s tekstilnimi izdelki, ko ti niso več uporabni. Ključno vlogo pri zmanjševanju tekstilnih odpadkov in pri večji osveščenosti potrošnikov ima sprejeta Strategija Evropske unije, ki jo je sprejel Evropski parlament, saj v njej določa cilje za zmanjševanje tekstilnih odpadkov. Trajnostna naravnanost potrošnikov in okoljska zakonodaja bosta imeli največji vpliv na zeleni prehod. Ohranjanje našega planeta je ključno za blaženje podnebnih sprememb, ki že zdaj močno vplivajo na življenja ljudi in drugih živih bitij.
Ključne besede: potrošništvo, hitra moda, tekstilni odpad, osveščenost, recikliranje in ponovna uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 134; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Razvoj tehnik in metod ličenja med 1930 – 2020
Žaja Kaiser, 2022, diplomsko delo

Ključne besede: Razvoj ličil, moda, tehnike ličenja, kozmetični izdelek, feminizem
Objavljeno v ReVIS: 19.03.2026; Ogledov: 293; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (8,20 MB)

3.
Položaj Republike Hrvatske u svijetu u kontekstu proizvodnje, distribucije, oglašavanja te konzumacije mode
Ana Mesić Huzjak, 2025, ni določena

Opis: U ovoj doktorskoj disertaciji istražio se položaj Republike Hrvatske u svijetu iz aspekta proizvodnje, distribucije, oglašavanja te konzumacije mode. Provedeni su polustrukturirani intervjui s odabranim ključnim akterima modne industrije RH (pet osoba na rukovodećem položaju tekstilnih tvornica, pet modnih dizajnera, dvije modne influencerice te jednom teoretičarkom mode) kojima je ispitana njihova perspektiva o položaju RH na svjetskom tržištu mode i ključnim determinantama koje utječu na način kreacije modnih artikala i modni izričaj. Za kvalitativnu obradu podataka korištena je tematska analiza. Rezultati ukazuju na podređenost RH koja je najizraženija u segmentu proizvodnje modnih artikala. Podređenost je detektirana i u segmentima oglašavanja i konzumacije dok je u segmentu distribucije podređenost djelomična. Pokazalo se da je modna scena RH pod utjecajem eksternih i egzogenih elemenata, odnosno svjetske modne scene. Hrvatski dizajneri se djelomično inspiriraju svjetskim modnim trendovima te prilikom kreiranja u najvećoj mjeri koriste endogene izvore. Kvantitativnom metodom istraživanja putem online ankete ispitana je konzumacija modnih artikala iz perspektive potencijalnih i stvarnih konzumentica, na reprezentativnom uzorku od 400 ispitanica starosne dobi 20 – 65 godina. Rezultati pokazuju da je udio konzumentica modnih proizvoda velik, odnosno da RH u području konzumacije modnih artikala nije podređena svjetskom globalnom modnom tržištu. Ispitane su socioekonomske, socio demografske te geografsko-socio-kulturne odrednice razine, učestalosti i strukture kupovanja modnih artikala. Rezultati pokazuju da žene iz urbanih sredina češće kupuju proizvode visoke mode nego žene iz ruralnih sredina te da učestalost kupovanja proizvoda visoke mode nije povezana sa stupnjem obrazovanja. Socioekonomski status nije povezan s najčešćom prigodom kao ni najčešćim tipom prodajnog mjesta za kupovanje modnih artikala. Međutim, žene višeg socioekonomskog statusa više i češće kupuju modne artikle (osim hrvatskih uličnih robnih marki) nego žene nižeg socioekonomskog statusa. Također, najčešće ih kupuju zbog dopadljivosti, dok ih žene nižeg socioekonomskog statusa kupuju zbog sniženja.
Ključne besede: moda, proizvodnja, distribucija, oglašavanje, konzumacija, teorija svjetskih sustava, kritička teorija
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2025; Ogledov: 754; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

4.
Moda kot izraz kulturne identitete : diplomsko delo
Gaja Zadravec, 2025, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, kulturna identiteta, modna kolekcija, moda
Objavljeno v ReVIS: 15.11.2025; Ogledov: 1196; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (7,91 MB)

5.
Marketing modnih blagovnih znamk : diplomsko delo
Žaklina Rožič, 2025, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, moda, znamke, trženje
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2025; Ogledov: 1432; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

6.
7.
8.
Trajnostna kolekcija poletnih ženskih oblačil : diplomska naloga
Aleksandra Lazić, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, trajnost, moda, upcikliranje, večfunkcionalnost, oblikovanje
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2024; Ogledov: 1645; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (46,48 MB)

9.
10.
Punk moda skozi zgodovino : diplomsko delo
Meta Rogelj, 2022, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, moda, punk, kolekcija oblačil
Objavljeno v ReVIS: 03.01.2023; Ogledov: 2467; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh