151. |
152. Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenihKaja Petrinja, 2018, diplomsko delo Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko,
honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko
drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo
količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več.
V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja
motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih
v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z
vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na
delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi
se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na
drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z
višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti.
Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju
krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so
me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem
mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil
problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna
od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali
približno tak, kot ga imajo sami. Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas Objavljeno v ReVIS: 20.09.2018; Ogledov: 2824; Prenosov: 168 Celotno besedilo (2,01 MB) |
153. Ciljno vodenje in letni razgovori v organizaciji XSilvija Čarman, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu raziskujemo ciljno vodenje in letne razgovore. Proučujemo pomen postavljanja ciljev in način izvedbe letnih razgovorov. Glavni nosilci ciljnega vodenja so vsi zaposleni v organizaciji, saj igrajo pomembno in odločilno vlogo pri doseganju pričakovanih, želenih rezultatov. V osrednjem delu diplomskega dela se osredotočimo na namen in cilj ciljnega vodenja in letnih razgovorov, izpostavljamo njihove prednosti in slabosti ter predstavimo proces določanja ciljev in izvedbo letnih razgovorov. Sledi predstavitev raziskave, ki smo jo izvedli v organizaciji X. Raziskava je potekala v obliki anketnega vprašalnika, k sodelovanju pa so bili povabljeni vsi zaposleni. V njej ugotavljamo, kakšen odnos imajo zaposleni in vodje do ciljnega vodenja ter letnih razgovorov. Ugotovitve potrjujejo, da se zaposleni in vodje zavedajo pomena ciljnega vodenja in letnih razgovorov za dosego pričakovanih rezultatov, vendar je na tem področju še veliko manevrskega prostora za izboljšave. Ključne besede: cilji organizacije, ciljno vodenje, letni razgovori, kompetence, motivacija, nagrajevanje, zaposleni Objavljeno v ReVIS: 12.09.2018; Ogledov: 3004; Prenosov: 232 Celotno besedilo (1,52 MB) |
154. Strategija za implementacijo ukrepov v smeri promocije zdravja na delovnem mestu in večjega zadovoljstva zaposlenihJaka Kavčič, 2018, magistrsko delo Opis: Zdravje je ključnega pomena za vse ljudi, ne glede na spol in starost. V kolikor nimamo težav z zdravjem, se pomembnosti zdravja navadno zavedamo šele , ko zbolimo. Premalokrat pa pomislimo, kaj lahko sami naredimo zato, da bolezen ali poškodbo preprečimo. Zdravje pa ni pomembno samo za posameznika, ampak tudi za okolje v katerem živimo in delamo. Hiter tempo življenja in spremenjene življenjske navade pogosto prinesejo na eni strani več bolezni, po drugi strani pa se povprečna življenjska doba povečuje in s tem posledično tudi meja upokojitve. Ker je v interesu vseh nas, da smo zdravi, je prav, da za svoje zdravje v prvi meri poskrbimo sami. Pomena zdravega človeka se zaveda tudi država (zdrav človek predstavlja manjše stroške za državo) in delodajalci (zdrav človek je bolj produktiven, manj odsoten z dela), zato država izvaja določene aktivnosti, predvsem z ozaveščanjem javnosti o pomenu zdravja. Hkrati pa država skozi zakonodajo nalaga delodajalcem, da izvajajo aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu.
V prvem delu magistrskega dela opredeljujemo pomen aktivnosti za promocijo na delovnem mestu v izvedbi delodajalca in splošno pomembnost tovrstnih aktivnosti. Ugotavljamo, da so aktivnosti pomembne za zaposlene tako iz zdravstvenega vidika kot tudi iz vidika medsebojnega druženja in komunikacije. Pomembno vlogo pri zdravju ima tudi stres, zato je delodajalec dolžan sprejeti vse potrebne aktivnosti, da omeji vpliv stresa na zaposlene.
V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali in analizirali zaposlene in njihovo mnenje o pomenu aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu in motivatorjev pri njihovem delu. Prav tako smo skozi intervjuje predstavnikov različnih podjetij analizirali pomen aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu skozi prizmo delodajalca in kako vplivajo tovrstne aktivnosti na blagovno znamko podjetja. Ugotovili smo, da sta skrb podjetja za zaposlene in ugled podjetja izredno pomembna motivatorja za zaposlene. Aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu zaposleni jemljejo kot pozitiven pristop podjetja za dobro počutje zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da podjetja tovrstne aktivnosti zagotavljajo, ker dejansko verjamejo v pozitivne učinke in ne samo ker je aktivnosti predpisala država z zakonodajo.
Z gotovostjo lahko trdimo, da aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu pozitivno vplivajo na zaposlene in na njihove odnose med sodelavci ter posledično prinašajo prednosti za delodajalca in pomagajo pri gradnji blagovne znamke podjetja. Zanimivo je, da pozitiven. vpliv na zaposlene ni toliko posledica samih aktivnosti oziroma njihovih vsebin, kot ima pozitiven vpliv občutek zaposlenih, da podjetje skrbi zanje. Skrb podjetja za zaposlene se kaže kot izredno pomemben motivator za zaposlene. Verjetno ne obstaja delodajalec, ki si ne želi imeti zadovoljnih in motiviranih zaposlenih, zato so navadno investicije v promocijo zdravja na delovnem mestu zanemarljive v primerjavi s pozitivnimi učinki. Ključne besede: zdravje na delovnem mestu, promocija, zadovoljstvo, produktivnost, absentizem, strošek, motivacija, blagovna znamka delodajalca. Objavljeno v ReVIS: 31.08.2018; Ogledov: 3585; Prenosov: 373 Celotno besedilo (1,67 MB) |
155. Informacijsko-komunikacijska tehnologija kot podpora sodobnim oblikam poučevanja : magistrska nalogaBojan Hotko, 2018, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo predstavili uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v vlogi podpore sodobnim oblikam poučevanja, ki omogočajo učitelju kvalitetnejše izvajanje učnega procesa, učencem pa doseganje višje kvalitete znanja, ki je trajnejše. Šole morajo spremeniti načine poučevanja. Novodobni učitelji morajo posedovati ustrezna znanja s področja poznavanja sodobnih ciljev vzgoje in izobraževanja, smiselne uporabe individualizacije in diferenciacije pouka, drugačnih učnih metod in oblik ter smiselne uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Potekajo mnogi projekti, ki se ukvarjajo z uvajanjem IKT v izobraževanje. Projekt »Inovativna učna okolja podprta z IKT« omogoča implementacijo inovativne pedagogike, pri kateri učni scenariji poudarjajo uporabo mobilnih naprav v podporo mnogim različnim učnim strategijam. V nalogi smo primerjali in ugotavljali kakovost izobraževanja ter problematiko v povezavi z vključevanjem IKT pri poučevanju. Ključne besede: IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija, poučevanje, izobraževanje, motivacija učencev, znanje Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 4170; Prenosov: 288 Celotno besedilo (1,10 MB) |
156. |
157. Kako ocena delovne uspešnosti vpliva na odnos med javnim uslužbencem in vodjo : magistrsko deloAndreja Kocjan, 2011, magistrsko delo Ključne besede: javna uprava, medosebni odnosi, motivacija, napredovanje, kompetence, delovna uspešnost, ocene delovne uspešnosti, subjektivnost ocenjevanja Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 2348; Prenosov: 141 Celotno besedilo (1,48 MB) |
158. |
159. |
160. |