1. Ohranjanje motivacije plesalcev med ustvarjalnim procesom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Ples, koreografijaVanessa Perne, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se poglobljeno posvečam vprašanju pomena motivacije v plesni umetnosti, s posebnim poudarkom na lastnem ustvarjalnem procesu pri pripravi diplomske uprizoritve. Raziskujem, kako motivacija igra ključno vlogo v plesu, in analiziram svojo lastno motiviranost med celotnim ustvarjalnim procesom. Da bi pridobila celovitejšo sliko o motivaciji v plesnem svetu, sem izvedla anketo, ki je bila ciljno usmerjena na koreografe različnih plesnih zvrsti. S to anketo raziskujem, kako drugi plesalci ohranjajo svojo motivacijo in kateri dejavniki vplivajo na njeno krepitev oziroma upad. Poleg tega se osredotočam na izzive, s katerimi se srečujejo koreografi, ko gre za padce motivacije njihovih plesalcev. Proučujem strategije, ki jih koreografi uporabljajo za preprečevanje takšnih padcev, in kako aktivno skrbijo za to, da se motivacija ohranja med ustvarjalnim procesom. Analiza teh pristopov razkriva različne metode, ki jih koreografi uporabljajo, da bi ustvarili pozitivno in stimulativno okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in povečuje angažiranost plesalcev. Na ta način se moje raziskovanje razteza od osebnih izkušenj in refleksij do širših vzorcev in metodologij v plesni skupnosti. Upam, da bodo rezultati te raziskave prispevali k boljšemu razumevanju pomena motivacije v plesu in pri ustvarjalnih procesih ter koristili koreografom in plesalcem pri njihovem ustvarjalnem delu. Ključne besede: ples, koreografija, motivacija, koncentracija, ustvarjalni proces Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 106; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,61 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. VLOGA MOTIVACIJE PRI OSKRBI DRUŽINSKEGA ČLANA NA DOMUMarijana Kostovska, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: S fenomenom staranja prebivalstva so starostniki prepoznani kot ranljiva populacija, ki zaradi zdravstvenih težav pogosto potrebuje pomoč. Lahko prejemajo formalno pomoč organiziranih negovalnih služb in patronažne zdravstvene nege. Velikokrat pa se starostniki in svojci odločijo, da bodo preostanek svojega življenja preživeli doma in svojci postanejo družinski oskrbovalci. Neformalna oskrba v Sloveniji bo v prihodnosti še naraščala, tudi zaradi težje dostopnosti do zdravstvenih storitev in pomanjkanja zdravstveno-negovalnega kadra. Družinski oskrbovalci so ključni za to, da starostnik ostane v domačem okolju. Odločitvi za negovanje družinskega člana botrujejo različni motivacijski dejavniki. Med najpogostejše uvrščamo ljubezen do bližnjega, odgovornost, pripadnost in medsebojno povezanost. Zelo veliko vlogo ima tudi motivacija, saj vpliva na kakovost oskrbe družinskega člana. Višja ko je motivacija, boljša je oskrba družinskega člana na domu. In k temu moramo stremeti kot družba in omogočiti starostnikom in družinskim negovalcem kakovostnejšo oskrbo in življenje.
Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene domače in tuje literature ter internetnih baz podatkov (Google učenjak, COBBIS, Pub Med, SPINGERLINK, Digitalna knjižnica Slovenije ter fakultetna knjižnica).Vzorec je bil namenski. Vključeval je le svojce, ki za družinskega člana skrbijo doma na območju Mestne občine Ljubljana. Intervjuvali smo šest oseb, ki skrbijo za svojca. Kvalitativna raziskava je bila opravljena septembra 2024. Za intervju smo kontaktne naslove svojcev pridobili s pomočjo Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.
Rezultati: Vsi intervjuvanci imajo visoko stopnjo motivacije za oskrbo družinskega člana na domu. Pomanjkanja motivacije večina intervjuvanih oseb ne občuti, samo dve osebi sta navedli, da sta psihično utrujeni. Vsem sodelujočim je pomembna zunanja podpora, predvsem finančna, saj morajo financirati dodatno strokovno pomoč (negovalci na domu, fizioterapija na domu) in opremo ter pripomočke za oskrbo. Ugotavljamo, da se večina sodelujočih samoiniciativno izobražuje, hodi na delavnice in tečaje za neformalne oskrbovalce ter uporablja tehnike za razbremenitev stresa, kot so joga, meditacija, sprehodi, oddih na samem in pogovori. Vendar pa tukaj opazimo tudi pomanjkanje informacij o terminih izvajanja delavnic in tečajev, saj sta dve intervjuvani odgovorili, da delavnic sploh ne poznata.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima motivacija velik vpliv na kakovost oskrbe družinskega člana na domu: višja je stopnja motivacije, boljša je oskrba. Velik pomen pripisujemo motivacijskim dejavnikom, ki so pripomogli k temu, da so se odločili za družinskega oskrbovalca. Med najpogostejšimi so intervjuvanci izpostavili ljubezen do svojca, občutek dolžnosti in pripadnosti ter nezaupanje v zdravstveni sistem v Sloveniji. Poleg tega se družinski oskrbovalci soočajo z raznimi izzivi, ki jih dokaj uspešno premagujejo z iskanjem dodatnih virov pomoči in financiranja. V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči s podpornimi mehanizmi, ki pa jih po rezultatih raziskave sodeč ne poznajo vsi. Vendar pa to ne vpliva na samo kakovost oskrbe ali motivacijo. Ključne besede: Ključne besede: neformalna oskrba, družinski oskrbovalci, motivacija, motivacijski dejavniki, podporni mehanizmi. Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 194; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. Analiza ključnih motivacijskih dejavnikov pri voznikih tovornih vozil : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMatej Bunderšek Krempl, 2024, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo analizira ključne motivacijske dejavnike pri voznikih tovornih vozil mednarodnega cestnega prometa v skupini povezanih slovenskih prevozniških podjetij. Raziskava se osredotoča na identifikacijo notranjih in zunanjih motivatorjev ter na njihov vpliv na delovno uspešnost in zadovoljstvo voznikov. S pomočjo kvantitativne raziskovalne metode in strukturirane ankete v treh jezikih (slovenskem, srbo-hrvaškem in angleškem jeziku) so bili zbrani podatki o motivacijskih dejavnikih, zadovoljstvu z delom in samooceni delovne uspešnosti. Analiza rezultatov je omogočila preverjanje šestih postavljenih hipotez, ki se nanašajo na različne vidike motivacije voznikov tovornih vozil. Raziskava je pokazala, da so najpomembnejši motivacijski dejavniki višina plače, kakovost delovnih pogojev, priznanje s strani delodajalca in podpora pri delu. Posebej pomembna je tudi možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter dobri odnosi z nadrejenimi in sodelavci. Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana priporočila za izboljšanje motivacijskih strategij v proučevanih podjetjih s ciljem povečanja zadovoljstva zaposlenih, zmanjšanja fluktuacije in izboljšanja operativne učinkovitosti v mednarodnem cestnem transportu. Predlagane izboljšave vključujejo razvoj celostnega motivacijskega programa ter implementacijo sistemov za zbiranje povratnih informacij. Ključne besede: motivacija, vozniki tovornih vozil, mednarodni transport, delovna uspešnost, zadovoljstvo zaposlenih Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 211; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,20 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. VPLIV MOTIVACIJE IN ZADOVOLJSTVA NA ODHOD ZAPOSLENIH IZ PODJETJA SINTAL CELJE D. O. O.Rija Lapajne Tajnšek, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv motivacije in zadovoljstva na odhod zaposlenih iz podjetja Sintal Celje d.o.o.
Namen raziskave je bil preučiti, kako različni motivacijski dejavniki ter zadovoljstvo pri delu vplivajo na pripadnost zaposlenih v podjetju in na odhod iz podjetja. Pozornost sem namenila tudi razumevanju, kateri dejavniki zadovoljstva imajo največji vpliv na odločitev zaposlenih, da ostanejo v podjetju.
Empirični del je temeljil na kvantitativni raziskavi, izvedeni v podjetju Sintal Celje. Teoretični del zajema različne teorije motivacije, pri čemer sem se osredotočila predvsem na teorije, ki pojasnjujejo zadovoljstvo in motivacijo na delovnem mestu. Ključne besede: Motivacija, zadovoljstvo, zaposleni, motivacijski dejavniki, odhod zaposlenih, zadrževanje kadra, organizacijska pripadnost. Objavljeno v ReVIS: 13.12.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,09 MB) |