1. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 51; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. |
3. RAZVOJ MEHKIH VEŠČIN ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVNO USPEŠNOSTMaja Mermolja, 2025, ni določena Opis: V sodobnem delovnem okolju mehke veščine, kot so komunikacija, empatija, timsko delo in
obvladovanje stresa, postajajo ključne za uspešnost organizacij. Čeprav njihov pomen narašča,
številna podjetja njihov razvoj še vedno obravnavajo premalo sistematično. Raziskava
obravnava vpliv razvoja mehkih veščin na zaposlene in poslovno uspešnost v izbranem
podjetju, ki intenzivno vlaga v to področje.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili mehke veščine kot dopolnilo tehničnemu znanju in
izpostavili njihovo vlogo pri motivaciji, zavzetosti in zadržanju kadra. V empiričnem delu smo
s pomočjo intervjujev analizirali učinke na poslovno uspešnost.
Rezultati kažejo, da mehke veščine pozitivno vplivajo na zadovoljstvo, motivacijo in
učinkovitost zaposlenih, hkrati pa prispevajo k manjši fluktuaciji in boljši timski dinamiki.
Izkazujejo se kot pomemben dejavnik poslovne uspešnosti.
Ključne besede: Mehke veščine, poslovna uspešnost, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo pri
delu, zavzetost zaposlenih, fluktuacija kadrov, usposabljanje.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 74; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1002,13 KB) |
4. |
5. |
6. Zadovoljstvo na delovnih mestih učiteljev v osnovnih in srednjih šolah : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMaja Vidervol, 2025, magistrsko delo Opis: Študija v magistrskem delu raziskuje zadovoljstvo učiteljev v povezavi z obsegom dela, doseženim nazivom in udeležbo na strokovnih izobraževanjih. Raziskava vključuje trenutno problematiko pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju, zaradi česar je bila v začetku leta uvedena nova plačna reforma. Cilj plačne reforme je izboljšanje delovnih pogojev in povečanje zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Raziskovalno vprašanje, ki ga obravnavano v raziskavi je, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s spremembami plačne reforme in ali menijo, da bodo spremembe pripomogle k povečanju zaposlitev na tem področju. Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodo raziskovanja. Za namen pridobitve podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil posredovan učiteljem na osnovne in srednje šole. Končni vzorec, ki je bil vključen v obdelavo podatkov je obsegal 340 v celoti in pravilno izpolnjenih odgovorov. Obdelava podatkov je bila analizirana s pomočjo statističnega paketa za družbene vede. Ugotovitve študije kažejo, da med skupinami učiteljev z različno delovno obremenitvijo in različnimi nazivi ni statistično značilnih razlik v stopnji zadovoljstva. Zadovoljstvo učiteljev pa je pozitivno povezano s pogostejšo udeležbo na izobraževanjih. Rezultati raziskave kažejo tudi, da možnost napredovanja ni ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo učiteljev. Ugotovitve nakazujejo, da so učitelji nezadovoljni s spremembami plačne reforme in menijo, da spremembe ne bodo pripomogle k večjemu številu zaposlitev na tem področju. Rezultati raziskave pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo učiteljev. Prav tako lahko pripomorejo pri razvoju novih strategij, ki jih uvajajo zaradi izboljšanja delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija, dejavniki zadovoljstva, napredovanje učiteljev, prenova plačnega sistema v javnem sektorju
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 162; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
