1. |
2. |
3. Motivacija za vzdrževanje telesne teže oseb po zaključenih delavnicah zdravega hujšanjaUroš Železnik, 2025, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Odločitev o vzdrževanju telesne teže brez močnega motivacijskega razloga ni dovolj. Razlogi za izboljšanje zdravja, spremembo telesne podobe, povečanje samozavesti, dobrega počutja, bolj aktivno in družabno življenje pomagajo pri osredotočenosti in motiviranosti. Namen doktorske disertacije je predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in motivacijo oseb s pomočjo motivacijskega modela za vzdrževanje telesne teže z vidika izvajalcev in udeležencev izobraževanja v delavnicah zdravega hujšanja.
Metode: Uporabili smo kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. Izvedli smo bibliometrično analizo znanstvenih objav na področju prekomerne prehranjenosti in motivacije za vzdrževanje telesne teže. V kvantitativnem delu raziskave smo s tehniko anketiranja zbirali podatke z dvema strukturiranima anketnima vprašalnikoma za izvajalce in za udeležence delavnic zdravega hujšanja. Izvedli smo spletno anketiranje z odprtokodno aplikacijo 1KA. Podatki so bili obdelani s statističnimi metodami v programskem paketu IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultate ter vzročno–posledične odnose med preučevanimi spremenljivkami smo prikazali tabelarično in grafično.
Rezultati: Z bibliometrično analizo znanstvenih objav v obdobju 2012–2022 na področju prekomerne prehranjenosti in motivacije za vzdrževanje telesne teže smo ugotovili, da so najpogosteje izpostavljene štiri raziskovalne teme: hujšanje in vzdrževanje hujšanja z motivacijskimi intervencijami, spremembami življenjskega sloga, podprto s pametno IKT; vzdrževanje vzdržne teže z bolj zdravim načinom življenja; uravnavanje telesne teže na ravni primarnega zdravstvenega varstva in bariatrična kirurgija. V kvantitativnem delu raziskave smo se osredotočili na raziskovanje prve, v znanstvenih objavah izpostavljene raziskovalne teme, z vidika udeležencev in izvajalcev izobraževanja v delavnicah zdravega hujšanja. V raziskavi je sodelovalo 160 udeležencev in 144 izvajalcev delavnic zdravega hujšanja. Najpomembnejša osebna motiva udeležencev za vzdrževanje telesne teže po zaključenih delavnicah zdravega hujšanja sta odločnost in potrpežljivost (xŻ = 4,5) ter osebno zadovoljstvo (xŻ = 4,5), najpomembnejši socialni motiv je osebni kontakt in nasvet strokovnjakov iz delavnic zdravega hujšanja vsake tri mesece skozi daljše časovno obdobje (xŻ = 4,6) in najpomembnejši okoljski motiv je dostopnost do programov zdravega življenjskega sloga v skupnosti (xŻ = 4,3). Po oceni izvajalcev delavnic zdravega hujšanja med najpogostejšimi zunanjimi motivi za vključevanje udeležencev v delavnice zdravega hujšanja izstopajo izguba telesne teže in izboljšanje videza (xŻ = 4,4) ter želja po spremenjeni, lepši telesni podobi (xŻ = 4,3), med najpogostejšimi notranjimi motivi pa skrb za dobro počutje (xŻ = 4,2), skrb za zdravje (xŻ = 4,2) in nizka samopodoba udeležencev (xŻ = 4,1).
Razprava: Po oceni udeležencev so po zaključku delavnic zdravega hujšanja pri ohranjanju telesne teže najpomembnejši osebni, socialni in okoljski dejavniki. Udeleženke so izrazile statistično značilno večje strinjanje pri ocenjevanju osebnih dejavnikov za vzdrževanje telesne teže, starejšim udeležencem sta v primerjavi z mlajšimi udeleženci statistično značilno pomembnejša skrb za zdravje in skrb za dobro počutje, sedeče vedenje in občutek lakote pa sta najpogostejša zaviralna dejavnika za vzdrževanje telesne teže. Po mnenju anketiranih obstaja potreba po oblikovanju individualnih načrtov za vzdrževanje izgubljene telesne teže, zato smo razvili motivacijski model za ohranjanje telesne teže, ki bo pomembno prispeval k izobraževalnim vsebinam delavnic zdravega hujšanja in izvajalce delavnic zdravega hujšanja opolnomočil z novimi znanji za motivacijo udeležencev za vzdrževanje telesne teže po zaključenih delavnicah.
Ključne besede: debelost, motivacija za vzdrževanje telesne teže, osebni, socialni in okoljski motivi, delavnice zdravega hujšanja, motivacijski model za ohranjanje telesne teže po zaključenih delavnicah zdravega hujšanja.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,64 MB) |
4. |
5. Zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substancTaja Zupan, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Odvisnost od psihoaktivnih substanc je javnozdravstveni in socialni problem. Odvisnost je motnja, kjer oseba kljub zavedanju posledic uživanja psihoaktivnih substanc le-te vztrajno išče in uživa še naprej. Pri zdravljenju odvisnosti poznamo tako imenovane visokopražne programe, kjer je potrebna visoka stopnja motivacije, in nizkopražne programe, katerih namen je zmanjšanje pojava posledic uživanja substanc. Poznamo tudi nevladne organizacije, ki imajo vlogo predvsem v procesu rehabilitacije odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Vloga zdravstvenih delavcev je v procesu zdravljenja in rehabilitacije obsežna, saj izvajajo terapevtsko komunikacijo, motivirajo osebo, spremljajo stanje osebe in izvajajo zdravstvenovzgojno delo. Glavni namen zdravstvene vzgoje je razumevanje odvisnosti ter učenje skrbi za zdravje in zdravih navad. Namen raziskave je proučiti zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc.
Metoda: Pri izvedeni raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela, podatke pa pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi, ki je bila izvedena meseca junija 2025, je sodelovalo sedem oseb, od tega dva moška in pet žensk, starih med 24 in 35 let, vsi po izobrazbi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik. Pred začetkom raziskave so vse te osebe podpisale soglasje za sodelovanje v raziskavi.
Rezultati: Vsi intervjuvanci navajajo kot glavni namen visokopražnih in nizkopražnih programov zdravljenja odvisnosti zmanjšanje škode ter krepitev fizičnega, mentalnega in socialnega stanja odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Pri vlogi zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja in rehabilitacije oseb so intervjuvanci izpostavili funkcije delavcev, kot so spremljanje stanja, izvajanje zdravstvenovzgojnega dela in motiviranje osebe. Delavci pri delu z odvisniki od psihoaktivnih substanc morajo biti empatični, sočutni, potrpežljivi ter imeti neobsojajoč pristop, sposobnost aktivnega poslušanja in izvajanja terapevtske komunikacije. V raziskavi intervjuvanci opredelijo motivacijo kot pomemben pogoj uspešnega zdravljenja in rehabilitacije, saj krepi vztrajnost, samokontrolo in socialno reintegracijo odvisnikov od psihoaktivnih substanc.
Razprava: V raziskavi smo proučili zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc. Ugotovili smo, da zdravljenje obsega nizkopražne in visokopražne programe. Nizkopražni programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, so ključni zaradi zmanjšanja škode in dobre dostopnosti, saj nimajo nobenih vstopnih pogojev. Visokopražni programi imajo ključni pomen pri krepitvi in ohranjanju vseživljenjske abstinence. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci ključno vlogo tako pri zdravljenju kot pri rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Njihove vloge zajemajo spremljanje stanja osebe, izvajanje terapevtskih postopkov, motiviranje osebe, zagotavljanje varnega in neobsojajočega okolja, nudenje psihosocialne podpore itd. Posebej pomembna je vloga zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju stigme in samostigme ter pri vzpostavljanju zaupljivega terapevtskega odnosa. Ugotovili smo tudi, da je zdravstvena vzgoja pomembna komponenta pri zdravljenju in rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc, saj je njen namen razumevanje odvisnosti kot bolezni, preventiva recidiva, spodbujanje sprememb vedenja in življenjskega sloga itd.
Ključne besede: visokopražni in nizkopražni programi, rehabilitacija, vloga zdravstvenega osebja, preventiva recidiva, motivacija.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. Vpliv umetne inteligence na študijski proces in poklicni razvoj študentov fizioterapije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Šurbek, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Umetna inteligenca (UI) postaja nepogrešljiv del sodobnega izobraževanja in zdravstva, saj pomembno spreminja načine učenja, poučevanja in strokovnega razvoja. Temeljno izhodišče magistrskega dela je raziskati, kako študenti fizioterapije dojemajo, uporabljajo in vrednotijo vlogo UI v svojem študijskem procesu ter kako ta vpliva na njihovo motivacijo, strokovno rast in oblikovanje prihodnje poklicne identitete. Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, s katerim smo preučevali stopnjo poznavanja, uporabo in dojemanje UI med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, oblikovanim na podlagi pregleda relevantne literature in prilagojenim ciljem raziskave. V raziskavi je sodelovalo 207 študentov dodiplomskega študijskega programa Fizioterapija ter magistrskega študijskega programa Zdravstvene vede – smer fizioterapija. Zbrani podatki so bili statistično obdelani z uporabo opisne statistike in testiranja hipotez v programu IBM SPSS Statistics (verzija 27), pri čemer je bila statistična značilnost določena pri α = 0,05. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je uporaba UI med študenti fizioterapije razširjena, pri čemer se pogostost in načini uporabe razlikujejo glede na stopnjo študija in predhodno znanje o UI. Višja raven poznavanja UI ni nujno povezana z večjim zaupanjem v njen potencial, kar nakazuje na razvoj profesionalne refleksivnosti in etične občutljivosti med študenti. Pogostejša uporaba UI je bila povezana z učinkovitejšim učenjem, poglobljenim razumevanjem učne snovi ter večjo samostojnostjo in angažiranostjo študentov. Razprava/Zaključek: UI ima pomemben potencial v izobraževanju fizioterapevtov. Omogoča poglobljeno razumevanje vsebin, spodbuja refleksijo in kritično mišljenje ter krepi samostojnost študentov v študijskem procesu, hkrati pa kaže tudi pomemben potencial za uporabo v klinični praksi.
Ključne besede: umetna inteligenca, fizioterapija, izobraževanje, učenje, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Intrinzični i ekstrinzični motivatori za korištenje novih informacijsko-komunikacijskih tehnologija u srednjoškolskom obrazovanju : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Strateški komunikacijski managementMarko Mikša, 2025, doktorska disertacija Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) potiče osuvremenjivanje obrazovanja prilagođenog generacijama Z i Alpha koje od rođenja žive uz prisustvo raznih tehnologija. IKT alati unatoč tome nisu uvijek široko prihvaćeni, nego se javlja otpor prema novim, nepoznatim IKT alatima unatoč mogućim benefitima. U srednjoškolskom obrazovanju na prihvaćanje IKT-a utječu brojni čimbenici, među kojima je osobito značajna intrinzična i ekstrinzična motivacija. U istraživanju se ispituje koji motivatori utječu na prihvaćanje IKT-a među srednjoškolcima u Republici Hrvatskoj. Istraživanje je provedeno na uzorku od 403 učenika starijih od 16 godina. Za ispitivanje prihvaćanja tehnologije korištene su skale modela prihvaćanja tehnologije (TAM) te dodatne skale motivacijskih varijabli. Primijenjen je kvantitativni pristup temeljen na strukturiranom modeliranju jednadžbi (SEM), a podatci su obrađeni u programu R. Zbog odstupanja od normalne distribucije podataka, korišteni su neparametrijski testovi, kao i regresijske i korelacijske analize. Učenici se u korištenju IKT-a ne razlikuju s obzirom na spol, dob, razred i opći uspjeh u prethodnom razredu. Razlike postoje s obzirom na županiju stanovanja, obrazovni program i imovinski status. Intrinzični motivatori poput zadovoljstva i snage volje pri korištenju novih IKT te ekstrinzični motivatori poput utjecaja prijatelja i medija na korištenje IKT-a pokazali su najjaču povezanost s namjerom korištenja IKT-a. Intrinzična i ekstrinzična motivacija imaju važnu ulogu i ako je učenik samomotiviran te uz to postoji utjecaj medija ili prijatelja, povećava se namjera korištenja IKT-a. Rezultati istraživanja pružaju smjernice za razvoj uspješne komunikacijske strategije i bolje prihvaćanje IKT-a, kako bi se prilikom implementacije osigurala pozitivnija percepcija i bolje prihvaćanje IKT-a.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, intrinzična motivacija, ekstrinzična motivacija, e-učenje, strukturirani model jednadžbi
Objavljeno v ReVIS: 06.05.2026; Ogledov: 330; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vpliv motivacijskih faktorjev na produktivnost zaposlenih v izbranem podjetjuAleš Drnovšek, 2026, diplomsko delo Opis: V izbranem podjetju smo opazovali zadovoljstvo zaposlenih in ugotovili različne ravni zadovoljstva, zato smo želeli raziskati vzrok za takšno stanje, saj je zadovoljstvo zaposlenih pomemben dejavnik za poslovodstvo podjetja. S pregledom literature smo pridobili znanje, potrebno za razumevanje zadovoljstva, in izvedli anonimen anketni vprašalnik in strukturirane intervjuje za pridobitev informacij, potrebnih za raziskavo problema. Ugotovili smo, da so najmočnejši motivacijski dejavniki medosebni odnosi, varnost zaposlitve in nezadovoljstvo z ravnjo plač in plačnih sistemov. Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv različnih motivacijskih dejavnikov na produktivnost zaposlenih in na osnovi ugotovitev predlagati različne možnosti za izboljšanje splošnega zadovoljstva, motiviranosti in produktivnosti zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, produktivnost, zadovoljstvo, organizacija, zaposleni.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2026; Ogledov: 614; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,73 MB) |
10. Učinkovito upravljanje s kadri : talent managementTadej Janžič, 2026, diplomsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo učinkovito upravljanje in vodenje talentov v sektorjih trgovine in gostinstva s poudarkom na pridobivanju, zadrževanju in motiviranju zaposlenih. Osrednji cilj je raziskati, kako lahko podjetja ustvarijo delovno okolje, kjer se talenti počutijo cenjene, motivirane in povezane z vrednotami podjetja, in kako lahko vodje učinkovito usmerjajo zaposlene k doseganju strateških ciljev. Delo temelji na teoretičnih izhodiščih ter na kvalitativni raziskavi z intervjuji zaposlenih in vodij.
Raziskavo smo izvedli s polstrukturiranimi intervjuji s petimi talenti in dvema vodjema, ki vodita talente v proučevanem podjetju. Ugotovili smo, da je iskanje in pridobivanje talentov prek zaposlitvenih portalov, družbenih omrežij in zaposlitvenih sejmov učinkovita strategija podjetja za pridobivanje kadrov. Podjetje talentom omogoča stalno učenje, kar predstavlja najpogostejši pristop k njihovemu zadrževanju, saj se tako počutijo cenjene, motivirane in zavezane podjetju.
Pri preučevanju znanj vodij, ki usmerjajo talente, smo zaznali, da intervjuvanci najpogosteje izpostavljajo njihove dobro razvite komunikacijske spretnosti. Najpogosteje predlagani ukrep intervjuvancev, s katerim bi lahko izboljšali kadrovske prakse za upravljanje talentov, je, da podjetje zagotovi vodje, ki so sposobni navdihovati in voditi talente za doseganje njihovih ciljev. Na podlagi ugotovitev raziskave smo podali smernice za razvoj boljših kadrovskih praks za upravljanje s talenti in prispevali k izboljšanju kadrovskih praks.
Ključne besede: Vodenje, talent, upravljanje, vodje, motivacija.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2026; Ogledov: 457; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,16 MB) |
