1. Celostna obravnava pacienta z motnjami srčnega ritmaAdrijana Berdajs, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Normalen srčni utrip odraslega človeku v mirovanju znaša 60-100 utripov na minuto in ima elektrofiziološke lastnosti normalnega EKG-ja. Vsako odstopanja od tega opredelimo kot motnje srčnega ritma ali aritmije. Motnje srčnega ritma oziroma aritmije predstavljajo skupino bolezenskih stanj, pri katerih prihaja do nepravilnega nastajanja ali prevajanja električnih impulzov v srcu. Posledično je prisoten prehiter, prepočasen ali nereden srčni utrip. Aritmije so lahko povezane z drugimi bolezenskimi stanji ali pa se pojavijo pri drugače zdravem posamezniku. Namen diplomske naloge je bil predstaviti najpogostejše motnje srčnega ritma, opisati diagnostično-terapevtske preiskave ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri potrditvi diagnoze in uspešnem zdravljenju, namen raziskave pa raziskati celostno obravnavo pacienta z motnjo srčnega ritma.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. V raziskavo je bilo vključenih šest pacientov z motnjami srčnega ritma. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem bolezen predstavlja vsakodnevno oviro pri svojih opravilih in življenjskih aktivnostih. Do ugotovitve diagnoze so prišli preko opravljenih preiskav. Celostno obravnavo dojemajo tako, da so obravnavni v celoti skupaj z njihovim načinom življenja. Intervjuvanci se srečujejo s poslabšanjem bolezni in tveganji za dodatne življenjsko ogrožajoče zaplete. Intervjuvancem se preventivni pregledi in izobraževalni programi zdijo koristni. Izobraževalnih programov se udeležuje le ena intervjuvanka. Referenčno ambulanto redno obiskujejo in so z obravnavo zadovoljni.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da prisotnost motnje srčnega ritma pacientom predstavlja stalne prilagoditve na vsakodnevne aktivnosti. Obravnava do potrditve bolezni je potekala z različnimi diagnostično terapevtskimi-preiskavami, ki so bile podobne pri vseh intervjuvancih. Preiskave se med seboj povezujejo in po potrebi so večkrat izvajane za pridobitev novih izvidov. Pacienti celostno obravnavo njihove bolezni dojemajo kot zajemanje celote pacienta, skupaj z boleznijo, vključno z njihovimi navadami, fizičnim in psihičnim stanjem, vsakodnevnimi opravili in življenjskim slogom. Zapleti, s katerimi se pacienti vsakodnevno srečujejo, so palpitacije, omotica, slabost, bolečine v prsih, razbijanje srca, sinkopa. Vse to lahko pripelje do nenadne srčne smrti ali ishemične možganske smrti. Pacientom se preventivni pregledi zdijo pomembni, vendar se premalo udeležujejo dodatnih izobraževanj. Referenčne ambulante redno spremljajo in nadzorujejo zdravstveno stanje pacientov, vendar nimajo posebej obravnavane skupine za motnje srčne ritma
Ključne besede: motnje srčnega ritma, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (923,86 KB) |
2. Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresaAna Dežman, 2023, ni določena Opis: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa.
V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije.
V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 2099; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,98 MB) |
3. |
