1. Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu : magistrsko deloLaura Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu je kompleksno pravno vprašanje, ki spada na področje družinskega prava. Bistvo magistrskega dela je spoznati institut skupne vzgoje in varstva ter razumeti, na kakšen način in pod katerimi pogoji se sodišče v praksi odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, kar pomeni, da se zaupa obema staršema. Sodna praksa je ta institut na konkretnih primerih še bolj nazorno in konkretno orisala. Ključni metodi, ki sta bili uporabljeni za raziskovanje, sta deskriptivna (oz. opisna) in normativna metoda. Sam cilj magistrskega dela je bil potrditi ali zavreči zastavljene hipoteze. Ključna ugotovitev je bila, da se sodišče lahko odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, četudi se starša o tem ne strinjata, saj je ključna okoliščina, ki vpliva na odločitev sodišča, največja korist otroka. Veliko težo pri tehtanju sodišče pripisuje tudi želji otroka in mnenju centra za socialno delo, ki ima po spremembi DZ vlogo pomožnega preiskovalnega organa. Gre za delikatno vprašanje, saj ima bistven vpliv na otrokovo življenje, namen sodišča pa je vedno poiskati ureditev, ki bo v otrokovo največjo korist.
Ključne besede: otrokova korist, skupna vzgoja in varstvo, center za socialno delo, ukrep za varstvo otrokove koristi, odločitev sodišča, načelo največje koristi otroka, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 1544; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (846,61 KB) |
2. Pravica starih staršev do stikov z vnuki po prenovljeni Uredbi Bruselj II bis : diplomsko deloGregor Simčič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Ključne besede: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Objavljeno v ReVIS: 04.10.2024; Ogledov: 1596; Prenosov: 24
Celotno besedilo (566,15 KB) |
3. Pravice otrok pri razvezi zakonske zveze : diplomsko deloNika Mori, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Ključne besede: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2021; Ogledov: 4834; Prenosov: 182
Celotno besedilo (944,02 KB) |
