Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Mednarodna posvojitev je oblika posvojitve, kjer otroka iz ene države posvoji posvojitelj ki prihaja iz druge. Področje mednarodnih posvojitev je relativno kompleksno področje, pri katerem je potrebno manevrirati med več različnimi pravnimi ureditvami (nacionalna, tuja, ter mednarodna), ki si med seboj niso vedno skladna. V magistrskem delu bomo z deskriptivno metodo predstavili področje posvojitev in mednarodnih posvojitev tako v zgodovinskem aspektu, kot v kontekstu našega časa, ter predstavili etične dileme, s katerimi se to področje srečuje. Z deskriptivno metodo bomo predstavili tudi relevantno zakonodajo in nato za razčlenitev vseh najdenih podatkov uporabili analitično metodo (na primer takrat, ko bomo analizirali vrzeli v obstoječi pravni ureditvi). Uporabili bomo tudi empirično metodo in do želenih podatkov prišli s pomočjo že obstoječe literature, zapisov drugih avtorjev, ter sodne prakse, še posebej v delu, ki se bo naslanjal na ugotavljanje in pojasnjevanje določenih pojavov in pri iskanju relevantnih zaključkov, ki se tičejo le teh, ter normativno-dogmatično metodo, s katero bomo preučevali relevantna pravna pravila in pravna načela (pravne norme). V magistrskem delu bomo uporabili tudi primerjalno-pravno metodo ter sociološko metodo in z uporabo sintetične metode vse ugotovljeno strnili v nek smiseln zaključek. Namen našega magistrskega dela je pravno in etično analizirati skladnost nacionalne in mednarodne zakonodaje o mednarodnih posvojitvah, osvetliti ključne izzive in etične dileme pri varovanju otrokovih koristi in ponuditi smernice za izboljšave. Cilji pa se glasijo na analizo nacionalnih in mednarodnih pravnih virov glede mednarodnih posvojitev, na preučitev skladnosti slovenske zakonodaje z načeli Haaške konvencije, na opredelitev ključnih etičnih dilem s predlogi rešitev, ter na preučitev ključnih človekovih pravic in njihovo predstavitev. Rezultati magistrske naloge bodo torej predstavili okvir razumevanja mednarodnih posvojitev, tako da bodo bralci po preučitvi naloge pridobili vpogled v ustreznost pravne ureditve, ključne etične dileme in pravice v postopkih mednarodnih posvojitev, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju tega kompleksnega področja.
Ključne besede: posvojitev, mednarodna posvojitev, otrok, družina, otrokove koristi, načelo subsidiarnosti, Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Haaška konvencija)
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 313; Prenosov: 15
Celotno besedilo (832,75 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Ključne besede: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Objavljeno v ReVIS: 04.10.2024; Ogledov: 1794; Prenosov: 28
Celotno besedilo (566,15 KB)