1. Percepcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri obravnavi pacientov z epileptičnimi napadi na enotah intenzivne nege : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaTadeja Lisec, 2025, magistrsko delo Opis: Epileptični napadi predstavljajo eno izmed akutnih in klinično zahtevnih stanj, ki pogosto zahtevajo hitro in usklajeno ukrepanje zdravstvenega osebja. Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako medicinske sestre in zdravstveni tehniki v slovenskih bolnišnicah zaznavajo obravnavo epileptičnih napadov, kakšna je njihova zaznana pripravljenost, stopnja samozavesti in doživljanje stresa v tovrstnih situacijah. Raziskava je bila zasnovana kot kvantitativna presečna študija, v kateri je sodelovalo 96 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov različnih bolnišničnih ustanov. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, analizirani pa z deskriptivnimi in inferenčnimi statističnimi metodami. Rezultati raziskave so v celoti potrdili dve izmed zastavljenih hipotez, dve hipotezi sta bili delno potrjeni, ena hipoteza pa je bila ovržena. Večina anketirancev je obravnavo epileptičnega napada ocenila kot zahtevno, kar je bilo najpogosteje povezano s pomanjkanjem specifičnega znanja in izkušenj. Daljše delovne izkušnje so bile povezane z višjo stopnjo samozavesti, višja izobrazba pa z nižjo zaznano stopnjo stresa. Anketiranci so jasno izpostavili pomen simulacijskih vaj kot ključnega dejavnika za izboljšanje klinične pripravljenosti, medtem ko so številni izrazili nezadovoljstvo z obstoječimi protokoli, ki jih pogosto ocenjujejo kot zastarele, nepregledne ali celo neobstoječe. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembno vlogo organizacijskih dejavnikov dostopnosti izobraževanj, jasnih kliničnih smernic in prisotnosti mentorske podpore pri oblikovanju strokovno varnega in psihološko podprtega delovnega okolja. Na podlagi empiričnih izsledkov so v delu predstavljena konkretna priporočila, ki vključujejo uvedbo rednih simulacij, razvoj nacionalno usklajenih protokolov, krepitev timskega mentorstva ter večje vključevanje zaposlenih v oblikovanje strokovnih smernic.
Ključne besede: epileptični napadi, epilepsija, intenzivna nega, percepcija, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 09.12.2025; Ogledov: 589; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (2,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pomen in načini zaščite podjetja pred spletnimi napadi : magistrsko deloRada Wolf, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem digitalnem svetu je zaščita podjetij pred spletnimi napadi ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega poslovanja organizacij. Magistrsko delo obravnava pomen in načine zaščite podjetij pred različnimi oblikami kibernetskih groženj, kot so napadi spletnega lažnega predstavljanja, napadi z izsiljevalsko programsko opremo in napadi porazdeljene zavrnitve storitve. Raziskava je izvedena z uporabo primerjalne analize primerov napadov in učinkovitosti zaščitnih ukrepov. Poudarek je na uporabi tehničnih rešitev, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, požarni zidovi, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, ter organizacijskih ukrepov, kot so izobraževanje zaposlenih, vzpostavitev varnostnih politik in ozaveščanje o kibernetskih tveganjih. Z analizo raziskav primerov napadov in primerjavo o učinkovitosti varnostnih ukrepov se je ugotovilo, da so podjetja z večnivojsko zaščito in rednim izobraževanjem zaposlenih manj izpostavljena spletnim napadom in imajo boljše možnosti za obvladovanje teh groženj. Ugotovitve kažejo na potrebo po celostni varnostni strategiji, ki vključuje tako tehnične kot organizacijske ukrepe. Namen dela je bil oceniti učinkovitost teh varnostnih ukrepov, predstaviti priporočila za izboljšanje zaščite podjetij, povečati ozaveščenost o pomenu kibernetske varnosti ter prispevati k boljšemu razumevanju groženj v digitalnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetja, ki vlagajo v napredne varnostne rešitve, uspešnejša pri preprečevanju kibernetskih napadov in zmanjšanju njihovih posledic.
Ključne besede: kibernetska varnost, podjetja, spletni napadi, sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, izobraževanje, varnostni ukrepi, zaščita podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 802; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,99 MB) |
3. Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijoMateja Rožmanc, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi.
Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje.
Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb
z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije.
Cilji raziskave so bili:
• pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje
epilepsije,
• ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo,
• ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo,
• ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju,
• ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala,
• ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe
do oseb z epilepsijo
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi
sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja.
Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 3304; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. Postavitev varnostno operativnega centra z brezplačnimi orodji : magistrska nalogaMatic Kuhelj, 2023, magistrsko delo Opis: S količino povezanih naprav na svetovni splet se pojavlja tudi potreba po zavarovanju sistemov pred kibernetskimi napadi, pri čemer nam pomagajo dobri procesi, strokovnost zaposlenih ter tudi orodja, ki so lahko brezplačna. Magistrska naloga opisuje in preučuje različne vidike zavarovanja organizacije z uporabo brezplačnih orodij in je razdeljena na teoretični del, kjer sem izvedel analizo strokovne literature, se nadaljuje na tehnični del, kjer predstavim nekatera brezplačna orodja ter potrdim teoretični in praktični del z izvedbo intervjujev z osebami, ki so se in se še vedno srečujejo z uporabo brezplačnih orodij.
Ključne besede: kibernetska varnost, varnostno operativni center, procesi, Elastic, kibernetski napadi, varovanje informacij, brezplačna orodja
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2023; Ogledov: 2708; Prenosov: 35
Celotno besedilo (5,73 MB) |
5. |
6. Varnost naslavljanja računalnikov na internetu : magistrska nalogaSead Nišić, 2022, magistrsko delo Opis: Zavedamo se dejstva, da je življenje danes nepredstavljivo brez interneta in informacijskih tehnologij. Naslavljanje računalnika na internetu je zelo pomemben element v svetu interneta, vendar zelo malo uporabnikov pozna način delovanja sistema domenskih imen in nevarnosti, ki jih obkrožajo. Magistrska naloga obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sta predstavljena sistem domenskih imen (DNS) in njegov razvoj skozi zgodovino. Naloga se najbolj osredotoča na težave sistema domenskih imen v smislu varnosti in rešitev. Podrobno so pojasnjene slabosti in težave sistema domenskih imen v smislu varnosti. Predstavljene in obrazložene so vrste napadov, prav tako so prestavljeni tudi načini zaščite sistema domenskih imen. V empiričnem delu je izvedena raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Predstavljeni so videz vprašalnika, rezultati, ki smo jih dobili, in analiza raziskave. S pomočjo raziskave smo dobili odgovor na glavno in posebna raziskovalna vprašanja, hipoteze smo potrdili.
Ključne besede: varnost, sistem domenskih imen, napadi, ICAAN, DNSSEC, strežnik
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2022; Ogledov: 2321; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. |
8. Analiza kibernetskih napadov v geopolitično izpostavljenih državah na območju Evrope v primerjavi s SlovenijoBoštjan Špehonja, 2021, magistrsko delo Opis: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Ključne besede: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2021; Ogledov: 3419; Prenosov: 116
Celotno besedilo (949,36 KB) |
9. |
10. Kako hitro pozabljamo? : dinamika pozornosti javnosti na večje svetovne dogodkeDavid Udovč, 2018, magistrsko delo Opis: Ljudje pozabljamo dogodke, ki so se že zgodili, ker so nenehno dogajajo novi dogodki. Prav tako pa dogodke skozi čas ponovno podoživljamo zaradi različnih sprožilcev, kot so mediji, tako dogodek ponovno obudimo, ampak le za kratek čas. V tem projektu uporabljam spletne podatke z analizo statistike obiskovalcev člankov iz Wikipedije o terorističnih napadih, letalskih nesrečah, naravnih nesrečah, športnih dogodkih in glasbenih koncertih po letu 2015. Najprej predstavim kritičen pregled literature o kolektivnem spominu, vplivu medijev in opis posameznih dogodkov. V metodologiji predstavim cilje in namen naloge, s katerimi orodji sem podatke vzorčil, zbiral in analiziral. Nato prikažem ugotovitve posameznih grafov s pomočjo linearne regresijske premice, s katero pokažem, kako hiter je upad zanimanja za posamezen dogodek. Na koncu o tem tudi prediskutiram in potrdim oziroma zavrnem hipoteze ter predstavim razmišljanja o nadaljnji raziskavi.
Ključne besede: podatki, analiza podatkov, RStudio, kolektivni spomin, digitalni mediji, teroristični napadi, naravne nesreče, letalske nesreče, kulturni dogodki, športni dogodki, pozabljanje
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2018; Ogledov: 6978; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,08 MB) |
