1. Prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMartina Zamuda, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Nasilje v zdravstvenih ustanovah predstavlja resen problem, ki se kaže v fizičnih, psihičnih in pasivno agresivnih oblikah. Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo z nasiljem pacientov in svojcev, kar negativno vpliva na njihovo zdravje ter delovno okolje. Raziskava preučuje pojavnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in pregled domače ter tuje literature iz različnih podatkovnih baz. Analizirali smo raziskave o nasilju v zdravstvu. Empirični del temelji na kvantitativni metodi, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Podatke smo analizirali v programu Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava v Zdravstvenem domu Murska Sobota je pokazala, da je več kot polovica zaposlenih že doživela nasilje, najpogosteje v obliki psihičnega oziroma verbalnega nasilja. Najpogostejši povzročitelji so bili pacienti in njihovi svojci. Fizično in spolno nasilje se pojavljata redkeje. Zaposleni nasilja pogosto ne prijavijo, kar poudarja potrebo po večji institucionalni podpori in preventivnih ukrepih. Razprava: Razprava potrjuje, da so zdravstveni delavci najpogosteje izpostavljeni psihičnemu nasilju, medtem ko sta fizično in spolno nasilje redkejša. Rezultati se ujemajo z domačimi in mednarodnimi raziskavami. Kljub zaznanemu trendu večje izpostavljenosti pri daljši delovni dobi razlika ni statistično značilna. Ključni izziv ostaja ne-prijavljanje nasilja, zato so nujni preventivni ukrepi, podpora in izobraževanja zaposlenih.
Ključne besede: zdravstvo, nasilje, nasilje nad zdravstvenimi delavci, zdravstveni dom
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Opolnomočenje medicinskih sester v patronažnem varstvu za preprečevanje nasilja v družini : krepitev organizacijske in osebne odličnostiUrška Rupnik, Nežka Kocjančič, Mirko Prosen, Rebeka Lekše, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju in obravnavi nasilja v družini? Kako se patronažne medicinske sestre soočajo z različnimi vrstami nasilja v družini pri svojih pacientih? Kako se lahko sodelovanje patronažnih medicinskih sester z drugimi člani zdravstvenega tima in zunanjimi institucijami okrepi za boljše prepoznavanje in obravnavanje nasilja v družini? Namen: Namen raziskave je bil proučiti vlogo medicinske sestre v patronažnem varstvu glede preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu osmih patronažnih medicinskih sester z delno strukturiranim individualnim intervjujem. Prvi del vprašanj je zajemal demografske značilnosti, kot so spol, starost in delovno dobo v patronažnem varstvu. Drugi del vprašanj pa je bil odprtega tipa in se je nanašal na to, kako patronažne medicinske sestre uporabljajo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi primerov nasilja v družini, kakšne pristope uporabljajo in kako sodelujejo z ostalimi člani zdravstvenega tima in ostalimi pristojnimi institucijami. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo patronažne medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju različnih vrst nasilja v družini in pridobivanju zaupanja žrtev. Pomembno je natančno dokumentiranje in prijava nasilja pristojnim institucijam za zaščitno žrtev. Poudarja pa se tudi pomen dodatnih izobraževanj, izboljšanega sodelovanja s pristojnimi institucijami ter zaščite patronažnih medicinskih sester. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po dodatnem izobraževanju patronažnih medicinskih sester za učinkovitejšo prepoznavo in obravnavo nasilja v družini. Prav tako, bi morale organizacije pripraviti enotne protokole in okrepiti medinstitucionalno sodelovanje. Družba: Raziskava vpliva na družbo s poudarkom na socialni odgovornosti in izboljšanju odziva na nasilje v družini. Povečuje ozaveščenost o pomembni vlogi patronažnih medicinskih sester pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja v družini. Originalnost: Izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ter boljšemu sodelovanju s pristojnimi institucijami, kar bi izboljšalo pristop pri reševanju te problematike. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev v raziskavi, lahko izpostavimo, da je le-ta zajemala številčno majhen vzorec sodelujočih. Skozi prebiranje literature smo opazili podobne raziskave na to temo ter protokole za obravnavo nasilja v družini. Kljub temu, se zdi, da je njihova dostopnost in poznavanje med patronažnimi medicinskimi sestrami še vedno omejena. To lahko prispeva k težavam pri prepoznavanju in obravnavanju primerov nasilja v družini in s tem na samo učinkovitost njihovega dela. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskave usmeriti v raziskovanje ravni ozaveščenosti in poznavanja že obstoječih virov ter protokolov med patronažnimi medicinskimi sestrami ter preučiti, kako lahko ta znanja bolje vključimo v njihovo prakso.
Ključne besede: družinsko okolje, nasilje, preventivni ukrepi, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 397; Prenosov: 1
Celotno besedilo (365,01 KB) |
3. |
4. Pravni izzivi v primerih skrbništva nad otroki z obtožbami o zlorabi otrok : magistrsko deloNina Bjelica, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavani pravni izzivi, s katerimi se srečujemo v primerih skrbništva nad otroki, kadar obstajajo obtožbe o zlorabi. Gre za izjemno občutljivo področje, kjer mora pravni sistem uravnotežiti med učinkovito zaščito otroka in zagotavljanjem pravične obravnave vseh vpletenih, tudi staršev. Izhodišče raziskave je ocena, ali slovenski pravni in institucionalni okvir otroku zagotavlja dovolj hitro, celovito in prijazno zaščito v primerih suma zlorabe. Raziskava temelji na analizi veljavne zakonodaje (DZ, ZPND, KZ-1, ZNP-1 itd.) ter mednarodnih pravnih aktov. Uporabljene so bile deskriptivna, kompilacijska, primerjalna in empirična metoda, in sicer kvalitativna raziskovalna metoda. Poseben poudarek je bil namenjen primerjalni analizi slovenskega modela Hiše za otroke in švedskega modela Barnahus. V empiričnem delu so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji s tremi delavci centrov za socialno delo, ki delujejo na področju zaščite otrok in skrbništva. Rezultati raziskave kažejo, da obstoječi sistem pogosto ne omogoča dovolj hitrega in učinkovitega odziva v primerih, kjer je otrok ogrožen. Med ključnimi problemi so pomanjkanje usposobljenega kadra, omejene pristojnosti centrov za socialno delo, dolgotrajni postopki in nezadostna podpora strokovnim službam. Ugotovljeno je tudi, da je Hiša za otroke kot model sicer ustrezno zasnovana in primerljiva z dobrimi praksami v tujini, a v praksi še ni optimalno implementirana. Ugotovitve raziskave ponujajo konkretne predloge za izboljšanje slovenskega pravnega okvira, predvsem z vidika večje avtonomije centrov za socialno delo, krepitve sodelovanja institucij ter izboljšanja sistemske podpore, kar je ključno za učinkovito zaščito otrok v najranljivejših situacijah.
Ključne besede: zloraba, nasilje, žrtev, obtožba, pravica, skrbništvo
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 477; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 909; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. Vpliv zakonske redefinicije posilstva po modelu "samo ja pomeni ja" na obravnavo žrtev na sodiščuSonca Menart, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi je obravnavan vpliv zakonske redefinicije kaznivega dejanja posilstva v skladu z modelom »samo ja pomeni ja« na sodno obravnavo žrtev spolnega nasilja v Sloveniji. S prenovo Kazenskega zakonika, ki je v ospredje postavil soglasje kot ključni element kaznivega dejanja, je država naredila pomemben korak k zaščiti spolne avtonomije. Temeljna sprememba je v tem, da odsotnost soglasja nadomešča prejšnjo zahtevo po prisili, kar pomeni sodobnejše in bolj realistično razumevanje spolnega nasilja.
Teoretični del naloge temelji na feminističnih teorijah spolnega nasilja, konceptih kulture posilstva, mitih o posilstvu in razumevanju soglasja. Poseben poudarek je na psihosocialnih dejavnikih soglasja, ki pomembno vplivajo na razumevanje izkušenj žrtev in na presojo njihove verodostojnosti. Analiza pokaže, da pravni postopki brez tega uvida pogosto reproducirajo stereotipe in vodijo v sekundarno viktimizacijo.
Empirični del temelji na kvalitativnih intervjujih s pravosodnimi strokovnjaki, kriminološkimi raziskovalci in psihosocialnimi svetovalkami. Rezultati kažejo, da implementacija modela »samo ja pomeni ja« v praksi še ni dosledna in enotna. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta pomanjkanje izobraževanj pravosodnega osebja o nepravnih vsebinah in prisotnost stereotipov o »idealnem posilstvu«, vezanih na tradicionalni model prisile.
Naloga se ne ustavi pri analizi, temveč ponudi tudi nabor praktičnih priporočil za pravosodne akterje in psihosocialne svetovalce. Ta so usmerjena v zmanjšanje sekundarne viktimizacije, večjo občutljivost za kompleksnost spolnega nasilja in učinkovitejšo implementacijo modela »samo ja pomeni ja«. Poudarjena je potreba po obveznih, sistematičnih in praktično naravnanih izobraževanjih ter po tesnejšem sodelovanju med institucijami.
Magistrska naloga tako prispeva k razumevanju sodobnega pravnega okvira spolnega nasilja in opozarja, da je za pravičnejšo obravnavo žrtev nujna kombinacija zakonodajnih sprememb, strokovne usposobljenosti in celostne psihosocialne podpore.
Ključne besede: model »ja pomeni ja«, kultura posilstva, stereotipi, spolno nasilje, sodna praksa, psihosocialni dejavniki soglasja, sekundarna viktimizacija.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 738; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,36 MB) |
7. Zaščita otrok v kazenskem postopku in njihova celostna obravnava : magistrsko deloNina Đurđević, 2025, magistrsko delo Opis: Pričujoče delo temelji na predstavitvi projekta za vzpostavitev prve Hiše za otroke v Sloveniji po modelu Barnahus, ki je vodilni evropski model za obravnavo otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, v kateri bodo na usklajen in učinkovit način celostno obravnavani otroci, žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi. Projekt odlikuje celovit pristop, kjer bodo na enem mestu združeni vsi strokovni sočasni kazenskopreiskovalni postopki ter nudena strokovna psihosocialna in terapevtska pomoč ter podpora v otrokom varnem in prijaznem okolju za zmanjšanje in preprečevanje sekundarne viktimizacije ter morebitnih dolgotrajnih posledic. S tem bo vzpostavljen okvir, v katerem se bodo krepile in povezovale dobre prakse, širila načela za ustrezno podporo in zaščito otrok ter njihovih pravic in delovanje v smeri otrokovih najboljših koristi. Povečati je treba zavedanje in potrebo po ključni vzpostavitvi otrokom prijaznih služb in po otrokom prijazni obravnavi ter učinkovitem odzivanju na pravni osnovi, torej po otrokom prijaznem pravosodnem sistemu, za preprečevanje ponovnih travmatičnih izkušenj. V ta namen se je pokazala potreba po pripravi novega Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi, ki je osnova za vzpostavitev Javnega zavoda Hiša za otroke. Učinkovita udeležba otrok v sodnih postopkih je ključna za izboljšanje delovanja pravosodja, glavno vodilo pa je spoštovanje otrokovega dostojanstva, svobode in enakega obravnavanja. Kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje in spolne zlorabe, sodijo med najhujše oblike nasilja nad otroki. V prihodnosti je treba omogočati izvajanje aktivnosti in sprejemati še bolj učinkovite ukrepe, neposredni učinek teh ukrepov pa je dvig ozaveščenosti splošne in strokovne javnosti o razširjenem obstoječem družbenem problemu. Slovenija je z uvedbo projekta in vzpostavitvijo Hiše za otroke naredila velik korak naprej v smeri reševanja obravnavane problematike, sistem pa bo treba vzdrževati z dobrimi mehanizmi podpore, z upoštevanjem smernic za prijazno obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ustreznim dostopom do sodnega varstva in temeljito obravnavo. Otrokom je treba omogočiti enake možnosti in življenje brez nasilja.
Ključne besede: nasilje nad otroki, celostna obravnava, sekundarna viktimizacija, otrokom prijazno pravosodje, forenzični intervju
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 1073; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,88 MB) |
8. ZLORABE IN NASILJA PRI OSKRBI STAREJŠIH OSEB NA DOMUEgzona Gashi, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nasilje in zloraba sta družbeni problem, ki potrebuje še veliko raziskovanja problematike za boljše ukrepanje in preprečevanje nasilja. Nasilje nad starejšimi je posledica več dejavnikov, ki se prepletajo. Pomembno je ozaveščanje javnosti o nasilju in zlorabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala decembra in januarja 2025 v občini Krško. Sodelovalo je 10 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci nasilje povezujejo z nečim negativnim. Intervjuvanci se strinjajo, da je pomembno o nasilju ozaveščati javnost, saj to prispeva k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu preprečevanju.
Razprava: Iz raziskave je bilo razvidno, da sta nasilje in zloraba negativna pojava, ki vplivata tako na posameznika kot družbo. Za posameznika ima lahko fizične, psihične in čustvene posledice. Nasilje krši temeljne človekove pravice, kot sta varnost in svoboda.
Ključne besede: nasilje, zloraba, oskrba na domu, starejši
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 859; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,48 MB) |
9. SAMOOSKRBA STAREJŠIH V LOKALNEM OKOLJUMateja Petan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Samooskrba se nanaša na zavesten trud pacientov za ohranitev oziroma izboljšanje lastnega zdravja in odločitve glede blaženja starostnih simptomov. Neprimerna samooskrba je namreč eden najpomembnejših dejavnikov za slabo prognozo bolezni in je neposredno povezana s slabšanjem pacientovega stanja. Namen raziskave je preučiti izkušnje zdravstvenih delavcev glede samooskrbe starejših v lokalnem okolju v Posavski statistični regiji.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink).
Rezultati: Med potrebami starostnika pri oskrbi v lokalni skupnosti so anketiranci kot najpomembnejšo izpostavili potrebo po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje (AS = 4,70, SD = 0,61), med vsakdanjimi storitvami pomoč pri prehranjevanju (AS = 4,71, SD = 0,52), med osnovnimi zdravstvenimi storitvami na primarni ravni nujno medicinsko pomoč (AS = 4,84, SD = 0,37), med specialističnimi zdravstvenimi storitvami pa preprečevanje oziroma lajšanje bolečin (AS = 4,80, SD = 0,40). Pri psiholoških storitvah na primarni ravni oskrbe starostnikov v lokalni skupnosti je najbolj izpostavljena čustvena podpora (AS = 4,65, SD = 0,54), kot najbolj potrebno znanje oziroma spretnosti pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti pa obvladovanje kroničnih bolezni (AS = 4,61, SD = 0,53).
Razprava: V raziskavi smo prikazali različne potrebe pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti, sodelujoči pa so najbolj poudarili potrebo starostnikov po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje, potrebo po varnosti, ki zajema načrtovanje in preprečevanje, ter biološke in psihosocialne potrebe, med katere spadajo mobilnost, počitek, vključevanje v aktivnosti, zdrava prehrana in udobje. Odgovori respondentov v raziskavi so pokazali, da so najpomembnejše storitve pri vsakdanjih dejavnostih starostnika v lokalni skupnosti pomoč pri prehranjevanju, umivanju, oblačenju, osebni higieni, prevozih in gospodinjstvu. Respondenti so izpostavili pomen osnovnih zdravstvenih storitev na primarni ravni, najbolj storitev nujne pomoči, pomoč pri varni uporabi zdravil ter redne zdravniške preglede. Pri specialističnih zdravstvenih storitvah so poudarili pomen pomoči pri preprečevanju in lajšanju bolečin, paliativni oskrbi ter rehabilitaciji oz. uporabi rehabilitacijskih pripomočkov. V povezavi s psihološkimi storitvami se je izkazala za najpomembnejšo pomoč pri čustveni podpori, povezovanju skupnosti, družine in uporabnikov ter skupnostni oskrbi – naboru storitev, ki starostnikom z ovirami omogočajo življenje v skupnosti ter druženje na domu, torej pogovor, branje časopisa, formalne in neformalne skupine ipd. Respondenti so v sklopu pomena znanja ter spretnosti pri oskrbi starostnika največkrat poudarili veščine za obvladovanje kroničnih bolezni, celostno obravnavo starostnikov, skrb za varnost v okolju (preprečevanje padcev, okužb, slabe prehranjenosti, zlorab in nasilja) ter za zdravje in zdravo prehrano.
Ključne besede: samooskrba, starostniki, potrebe, zlorabe, nasilje, Posavska statistična regija
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 1478; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,58 MB) |
10. Obvladovanje množice na protestnih shodih : magistrsko deloMatjaž Caserman, 2025, magistrsko delo Opis: Svoboda združevanja in izražanja je ustavno varovana pravica, ki se jo lahko omeji zgolj v izjemnih primerih. Poglavitna naloga države je, da zagotavlja pogoje za proteste, hkrati pa ima dolžnost ohranjati javni red in varnost. Raziskovalno delo se osredotoča na izvajanje nalog policije za zagotavljanje varnosti udeležencev protestnega shoda in drugih ljudi ter njihovega premoženja. Tudi policija Republike Slovenije se srečuje z nasilnimi protesti, zato mora biti pripravljena, da tovrstna dejanja prepreči. Ker je učinkovito preprečevanje nasilja v množici zapleteno in zahtevno, morajo policisti poznati dejavnike, ki vplivajo na dogajanje v množici. Še posebej morajo biti osredotočeni na tiste, ki množico privedejo da postane nasilna. Že ob zaznavi, da bo na nekem območju potekal protestni shod, mora policija pripraviti in načrtovati naloge ter ukrepe. Policisti, kot tudi vodje protestnih shodov se morajo zavedati pomembnosti medsebojne komunikacije, tako za zagotavljanje legitimnih ciljev protestnikov, kot tudi pri reševanju morebitnih konfliktnih situacij. Policija si mora prizadevati, da konflikte v začetni fazi rešuje z usmerjenim policijskim delom. V primerih množičnih kršitev pa policija lahko uporabi le tista prisilna sredstva, s katerimi bo z najmanjšimi škodljivimi posledicami zagotovila javni red in varnost. Uporabo prisilnih sredstev slovenske policije zoper množico bomo primerjali z zakonskimi ureditvami policij izbranih tujih držav, in sicer glede skladnosti z uveljavljenimi načeli o uporabi prisilnih sredstev. Ugotovljena spoznanja so tako namenjena policijskim vodjem pri izpopolnjevanju in usposabljanju, kot tudi organizatorjem protestnih shodov pri načrtovanju in izvedbi protestnih zbiranj.
Ključne besede: protestni shod, policija, množica, komunikacija, nasilje, prisilna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 1258; Prenosov: 66
Celotno besedilo (894,06 KB) |
