Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Transplantacija srca je kompleksen kirurški poseg, ki je za paciente s končnim srčnim popuščanjem pogosto edina rešitev za podaljšano preživetje in izboljšanje kakovosti življenja. Ključno vlogo pri okrevanju pacientov imajo medicinske sestre, ki zagotavljajo celostno nego, vključno s fizično podporo, spremljanjem zdravilne terapije (kot so imunosupresivi) in obvladovanjem simptomov. Po presaditvi so pacienti izpostavljeni različnim izzivom, kot so tveganje zavrnitve presadka, okužbe in fizična šibkost, kar zahteva stalno medicinsko spremljanje in rehabilitacijo. Za uspešno okrevanje je potrebna celovita zdravstvena oskrba, ki vključuje izobraževanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju zapletov. Poleg tega je pri skrbi za pacienta pomembna vključenost družine, saj nudi čustveno podporo in pomaga pri prilagajanju na življenje s presajenim srcem. Namen diplomske naloge je predstaviti vlogo medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po transplantaciji srca, s poudarkom na okrevanju, preprečevanju zapletov ter pomenu izobraževanja in podpore pacientu in njegovi družini.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, transplantacija srca, postoperativna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 128; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo. Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1). Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1314; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Pljučni edem spada v urgentno stanje, pri katerem se kopiči tekočina v pljučih. To onemogoči izmenjavo plinov, kar vodi v dihalno stisko. Medicinske sestre imajo pri obravnavi pomembno vlogo, saj so izobražene, da zgodaj prepoznajo simptome, izvajajo ustrezne ukrepe ter na koncu ob odpustu izobrazijo paciente in svojce. Raziskava se osredotoča na zdravstveno nego pacientov s pljučnim edemom. Preučuje znanja in usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege, izvajanje nujnih ukrepov, organizacijske in sistemske ovire, komunikacijo znotraj tima, izobraževanje pacientov ter svojcev, potrebe po dodatnem izobraževanju ter predloge o izboljšanju kakovosti oskrbe. Metoda: Raziskava je bila narejena na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. V intervjuju je sodelovalo deset diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva. Analizirani pa so bili tudi sekundarni viri s pomočjo strokovne literature. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje prepoznajo pljučni edem po težkem dihanju, tahikardiji, nizki saturaciji, modrikavosti ter penečem rožnatem ali belkastem izmečku. Ukrepi, ki jih izvajajo, vključujejo sedeči ali polsedeči položaj, aplikacijo kisika (najpogosteje prek OHIO maske), aplikacijo diuretikov, morfija in nitroglicerina. Uporabljajo pa tudi neinvazivno ventilacijo in monitoring. Med ovirami, ki onemogočajo učinkovito zdravstveno nego, so izpostavili kadrovsko nedohranjenost, slabo opremo, neizkušenost osebja ter neustrezno organizacijo dela. Potrdili pa so tudi potrebo po dodatnih izobraževanjih. Razprava: Ugotovili smo, da je vloga medicinskih sester pri pacientih s pljučnim edemom ključna. Prve namreč prepoznajo znake poslabšanja in strokovno ukrepajo. Pokazala se je potreba po stalnem usposabljanju, boljši organizaciji ter opremi, ki jo potrebujejo za obravnavo takih pacientov. Pomembna pa je tudi edukacija pacienta ter svojcev, saj ima neposreden pomemben vpliv na obvladovanje bolezni po odpustu iz bolnišnice. Za obravnavo urgentnih stanj so nujni medsebojno sodelovanje in jasni protokoli posredovanja.
Ključne besede: pljučni edem, zdravstvena nega, komunikacija s pacientom, edukacija pacienta.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 196; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti. Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 169; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Izhodišča: Nevrološka obolenja so pogost razlog invalidnosti in okvar. Zdravstvena nega pacienta z nevrološkim obolenjem je specifična, saj gre za širok spekter obolenj. Namen raziskave je s sistematičnim pregledom literature preučiti zdravstveno nego pri pacientu z nevrološkimi obolenji. Cilji naše raziskave so bili preučiti literaturo in vire med leti 2015 in 2025 na temo zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkim obolenjem; raziskati najpomembnejše prvine za kakovostno izvajanje zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkimi obolenji; ugotoviti, s katerimi izzivi in ovirami se medicinske sestre soočajo pri zdravstveni negi pacienta z nevrološkim obolenjem in raziskati posebnosti zdravstvene nege pacienta z nevrološkim obolenjem. Metoda: Uporabili smo metodo pregleda literature, ki smo jo pridobili s pomočjo izločitvenih kriterijev iz podatkovnih baz PubMed, Nature Portfolio, Bielefeld Academic Search Engine, Google Učenjak in CobbisPlus. Vsi članki so bili pregledani z namenom izločitve neprimernih člankov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled literature. Uporabili smo naslednje ključne besede: nevrološka obolenja, zdravstveno varstvo, zdravstvene nega, pacienti, v slovenščini ter v angleškem jeziku: neurological disorders, health care, nursing, patients. Kriteriji za izbor člankov so bili, da morajo biti izdani med letoma 2015 in 2025 ter odprto dostopni, literatura pa je bila omejena na slovenščino in angleščino. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede iskali z navednicami. Rezultati: V raziskavo in končno analizo je bilo vključenih 19 člankov, vsi v angleškem jeziku. V raziskavo smo vključili 3 sistematične preglede, 4 posamične naključne kontrolirane preskuse, 3 posamične prospektivne kohortne študije, 1 posamično študijo s kontrolno skupino, 4 posamične presečne študije in 3 posamične poglobljene kvalitativne študije ter 1 mnenje strokovnjakov. Rezultati, pridobljeni s pregledom literature, tako kažejo, da so prvine zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkim obolenjem holistične, empatične, individualne in multidisciplinarne. Izzivi in ovire, s katerimi se soočajo medicinske sestre, so raznoliki, od slabe komunikacije, pomankanja časa, neenakomerne razporeditve pacientov do raznoraznih motenj, kot so kognitivne motnje ali motnje požiranja. Posebnosti v zdravstveni negi pacienta z nevrološkim obolenjem so ravno tako raznolike, med njimi so monitoriranje intrakranialnega tlaka, ocenjevanje zavesti in izida ter vključevanje telenege. Razprava: Analiza pregleda literature je prikazala pomen celostne, individualne zdravstvene nege pacienta ter pomen multidisciplinarnega tima in povezovanja z drugimi strokovnjaki. Ugotovili smo, da je za kakovostno zdravstveno nego pacienta z nevrološkim obolenjem potrebno veliko znanja, sodelovanja in empatije.
Ključne besede: nevrološka obolenja, zdravstveno varstvo, zdravstvena nega, pacienti
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 354; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,01 MB)