Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in EU, s primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo. Avtorica preučuje, kako institucionalna in funkcionalna decentralizacija vplivata na učinkovitost črpanja razvojnih sredstev, zlasti v okviru kohezijske politike EU. Posebno pozornost nameni primerjavi dveh občin – Preddvor (Slovenija) in Železna Kapla-Bela (Avstrija) –, da bi osvetlila razlike v organizaciji, strategiji in uspešnosti razvoja. Ugotovitve kažejo, da ima Avstrija zaradi večnivojskega upravljanja in strukturiranega institucionalnega sistema boljše pogoje za učinkovito izvajanje razvojnih politik. V Sloveniji regionalne razlike ostajajo izrazite, predvsem med vzhodnim in zahodnim delom države, ter se nekoliko povečujejo, medtem ko se v Avstriji malenkostno znižujejo. Avtorica predlaga krepitev regionalne ravni kot tudi večjo usklajenost med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Analiza vključuje tudi oceno strateških mednarodnih okvirov (EU, OECD, ZN), s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu ter pomenu uravnoteženega razvoja. Delo zagovarja pristop »od spodaj navzgor« kot ključen za prepoznavanje lokalnih potreb in učinkovitejšo porabo sredstev. Cilj je oblikovati priporočila za izboljšanje sistema financiranja občin in regij v Sloveniji ter s tem prispevati k skladnejšemu in bolj odpornemu razvoju države. Delo predlaga bistveno okrepitev regionalne ravni, manjkajoče ravni odločanja med državo in občino, z namenom večje decentralizacije razvojnega financiranja z nacionalne ravni ter preprečevanja razdrobljenosti lokalnega razvoja in boljšega povezovanja med občinami zaradi regionalnih razvojnih izzivov. S tem pa se preko decentralizacije razvojnega financiranja na regionalno raven (ter hkratne koncentracije razvoja z občinske ravni) poveča odpornost države kot celote in izboljša izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov ter učinkovitejše naslavlja regionalne razvojne potrebe. Primerjalno z Avstrijo to ne pomeni federalizacije na pokrajine, temveč bolj odločno in institucionalno urejeno decentralizacijo na regionalno raven, primerljivo z decentralizacijo na subregionalno raven v Avstriji.
Ključne besede: razvojno financiranje, regionalni razvoj, kohezijska politika, decentralizacija, občine, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 214; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,69 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje razpolagalne posle z nepremičninami v občinski lasti, s tem področjem povezano zakonodajo ter nadzor nad izvajanjem zakonskih določil v praksi. S pojmom »razpolagalni posel« se razumejo vsi pravni posli prodaje, menjave in brezplačne odsvojitve nepremičnin. Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem morajo javni organi slediti veljavni zakonodaji, ki pa se je od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 do današnjega dne že večkrat spremenila. Posledično lahko te spremembe vplivajo na skladnost preteklih pravnih poslov s trenutno aktualnimi predpisi, hkrati pa se pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem pojavljajo napake in nerazumevanje aktualnih predpisov. Za ustrezen nadzor sledenja zakonodaji pri teh postopkih je zadolženo Računsko sodišče Republike Slovenije, ki pri pregledih delovanja občin identificira neskladnosti z zakonom ter podaja priporočila, d se v bodoče takšnim napakam občine izognejo. Na dan 30. 6. 2021 je bilo v Sloveniji 212 občin, kar znatno povečuje obseg nadzora nad poslovanjem vsake posamezne občine. Točnega števila nepremičnin, ki so na presečni datum v lasti slovenskih občin, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče dobiti, ne po številu in ne po vrednosti. Tudi točnega podatka o številu poslov z nepremičninami, ki jih v posameznem letu opravijo občine, ni javno objavljenega. Ker je v Sloveniji predpisano več metod oziroma načinov razpolaganja, ki so pogojeni s predpisi, sem v tem magistrskem delu opredelila in pojasnila posamezne razpolagalne postopke. Magistrsko delo raziskuje tudi število opravljenih razpolagalnih poslov v slovenskih občinah za leto 2019, natančneje občinske razpolagalne posle z nepremičnim premoženjem. Obenem je v delu predstavljenih nekaj praktičnih primerov nadzora nad razpolagalnimi posli ter pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri poslovanju. Namen magistrskega dela je analizirati dejansko stanje na področju razpolaganja z nepremičninami občin, predstaviti transparentnost poslovanja občin v delu, ko se pojavljajo na trgu nepremičnin, predstaviti razumljivost zakonodaje, izvajanje le-te v praksi, nadzor nad poslovanjem z nepremičnim premoženjem ter povzetek glavnih metod razpolaganja, ki se uporabljajo na področju poslovanja z nepremičninami na ravni slovenskih občin.
Ključne besede: nepremičnine, javna uprava, občine, razpolaganje, javno premoženje
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 2412; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: V magistrskem delu raziskujemo medsebojno povezavo med nepremičninskim trgom in zunanjimi vplivi v štirih največjih pomurskih občinah (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) v obdobju med leti 2008 in 2018. Osredotočamo se na segment hiš, stanovanj in zemljišč za gradnjo stavb ter proučujemo, ali se promet z nepremičninami odziva na spremembe v gospodarstvu. Poleg tega proučujemo, kako na dinamiko nepremičninskega trga vpliva starostna struktura prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti in brezposelnost v posamezni občini. V raziskavi merimo tudi odziv nepremičninskega trga na spremembo zakonodaje, podrobneje novi Gradbeni zakon, ki je uvedel nekaj novosti pri prometu z nepremičninami. Za namen analize smo uporabili primerjalno, analitično in statistično metodo. Analiza nakazuje, da se nepremičninski trg v obravnavanih občinah kljub majhnosti vzorca, odziva na gibanje regionalnega deleža BDP, zlasti sovpada s številom sklenjenih kupoprodajnih poslov. Korelacija z gibanjem cene kvadratnega metra je nekoliko manj izražena, a je prisotna. Nadalje ugotovimo odzivnost nepremičninskega trga na stopnjo delovne aktivnosti v občinah, kjer sledi dinamika transakcij padcu stopnje delovne aktivnosti in enako začne naraščati število transakcij z rastjo stopnje delovne aktivnosti. Z analizo ugotovimo upad prometa z nepremičninami po uveljavitvi nove gradbene zakonodaje, kar nakazuje dovzetnost nepremičninskega trga na zunanje dejavnike.
Ključne besede: analiza nepremičninskega trga, dejavniki, cene, občine, Pomurje
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 2431; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 3169; Prenosov: 128
Celotno besedilo (6,57 MB)

Ključne besede: pitna voda, upravljanje, gospodarske javne službe, občine, lokalne skupnosti, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 2868; Prenosov: 104
Celotno besedilo (4,10 MB)