Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA METOD ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI PRI OBNOVI OBJEKTA
Aljaž Kirm, 2026, ni določena

Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo metod zagotavljanja kakovosti pri obnovi objekta. Predstavljen je pomen načrtovanega pristopa k obvladovanju tveganj in izboljšanju nadzora nad potekom obnove. V teoretičnih osnovah so predstavljeni osnovni pojmi kakovosti in izbrane metode ter orodja zagotavljanja kakovosti, kot so: FMEA metoda, PDCA metoda, Ishikawa diagram, metoda 5 × Zakaj, Paretov diagram in kontrolni list ter glavne faze obnove objekta. Pri metodologiji dela je predstavljen obravnavan objekt, nekatere zaznane kritične točke in opis poteka del. V nadaljevanju so izbrane metode zagotavljanja kakovosti uporabljene na praktičnem primeru obnove objekta. Identificirane so kritične faze procesa obnove in možne napake pri izvedbi del. S pomočjo FMEA analize so določene glavne kritične napake v procesu in njihov vpliv na potek obnove. PDCA metoda je bila uporabljena kot orodje za izboljšanje poteka posamezne faze obnove. Rezultati in ugotovitve diplomske naloge kažejo, da bi z uporabo metod ter orodij za zagotavljanje kakovosti lahko občutno izboljšali prepoznavanje tveganj in organizacijo dela pri obnovi objektov, s čimer bi zagotovili večjo zanesljivost ter stroškovno učinkovitost izvedbe obnove.
Ključne besede: Zagotavljanje kakovosti, FMEA metoda, PDCA metoda, kontrolni list, obnova objekta, kritične točke obnove
Objavljeno v ReVIS: 18.04.2026; Ogledov: 227; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

2.
Energetska prenova stanovanjskega objekta
Sebastijan Črtalič, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava celovito energetsko prenovo obstoječe stanovanjske hiše. Namen naloge je izboljšati energetsko učinkovitost objekta s preučitvijo trenutnega stanja in izboljšanega stanja gradbenih elementov, potrebo ter dovedbo energentov za gretje in pripravo tople sanitarne vode, določitev energetske bilance, stroškov investicije ter predlog ukrepov za nadaljnjo izboljšavo. Pri tem s pomočjo izvedb nove toplotne izolacije izboljšamo energetsko učinkovitost stavbenega objekta za 85 %, kar je tudi končen cilj celotne naloge.
Ključne besede: obnova stanovanjskega objekta, energetska prenova, kazalniki učinkovitosti, energetski razred, energetska izkaznica
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 806; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Vpliv naravne nesreče na poslovanje družinskih podjetij
Manca Mostar, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga preučuje vpliv naravne nesreče na poslovanje družinskih podjetij v Sloveniji. Osredotoča se na ekonomske in finančne posledice, ki so jih poplave povzročile podjetjem. Raziskava vključuje analizo teoretičnih vidikov družinskih podjetij, njihove značilnosti in posebnosti v kriznih razmerah ter vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju stabilnosti lokalnega gospodarstva. Empirični del naloge temelji na raziskavi podjetij, ki so jih prizadele poplave avgusta 2023. Ugotovitve so pokazale, da so družinska podjetja z razvito strategijo za obvladovanje tveganj lažje obvladala posledice poplav in hitro obnovila svoje poslovanje. Podjetja brez pripravljenih kriznih načrtov so se soočila z večjimi težavami, predvsem pri iskanju dodatnega financiranja. Pomemben del naloge je tudi analiza vpliva poplav na računovodske izkaze podjetij in njihovo finančno stabilnost. Ključno spoznanje raziskave je, da so družinska podjetja kljub ranljivosti v kriznih obdobjih pogosto bolj odporna zaradi svoje prilagodljivosti in motivacije za dolgoročno preživetje. Poudarjeno je, da se morajo podjetja bolje pripraviti na naravne nesreče, razviti strategije za obvladovanje tveganj in okrepiti svojo odpornost.
Ključne besede: družinska podjetja, poplave, obnova podjetij, finančna stabilnost, dolgoročni vplivi.
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 762; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
REVITALIZACIJA URBANEGA OBMOČJA STARE PORODNIŠNICE V POSTOJNI
Tatjana Hvala, 2024, ni določena

Opis: V mestu Postojna je degradirano urbano območje stare porodnišnice, ki je skozi leta izgubilo svojo primarno funkcijo in je v lasti lokalne skupnosti. Ta v preteklosti ni imela jasne celostne strategije in vizije, kako revitalizirati oz. regenerirati ta del mesta. Od leta 2008 dalje so se pričeli poskusi podajanja predlogov o namembnosti prostora in aktivnostih, ki bi se lahko izvajale v tem urbanem območju. Zaznano je bilo pomanjkanje prostora za sodelovanje in srečevanje zainteresiranih posameznikov ter NVO-jev, kar ima za posledico premalo povezano lokalno skupnost in relativno šibko zastopano kreativno kulturno industrijo ter obrt. Ko so s strani Občine Postojna leta 2011 prišli pozitivni odzivi za sodelovanje zainteresirane javnosti, je bil zasnovan začetek procesa implementacije CRIPREDE adaptivnega modela, ki se je v praksi izvedel po korakih skozi vseh predvidenih šest faz. Rezultat tega procesa je predlog strategije, ki pri revitalizaciji območja stare porodnišnice v Postojni ohranja elemente materialne kulturne dediščine in jih razširili na polje nematerialnih vrednosti (upoštevan akumuliran kulturni in socialni kapital območja). V sklopu strategije izpostavi tiste razvojne možnosti urbanega območja, ki bodo pokrile nenaslovljene lokalne potrebe, lokalne skupnosti in civilne družbe ter se opirale na podatke, pridobljene z raziskavo. Oblikovale so se smernice za vključujoč prostor (prostorske in arhitekturne rešitve), ki omogočajo podporo skupnosti pri zadovoljevanju družbenih in hkrati ekonomskih potreb. Pokazal se je najprimernejši upravljavski model za revitalizirano območje, ki omogoča optimalno delovanje stavbe in nudi podporno okolje za vsebine, ki se bodo izvajale. Terensko oz. praktično delo se je izvajalo izjemno dolgo, in sicer v obdobju več kot deset let, vendar v času zaključevanja te magistrske naloge še nismo dočakali končnega cilja – renoviranega in revitaliziranega urbanega območja stare porodnišnice zaradi pomanjkanja potrebnega finančnega vložka, ki ga zahteva tako obsežna investicija. Aplikacija adaptivnega modela CRIPREDE se je v našem primeru izkazala za dovolj fleksibilno metodo, da je dopuščala prilagoditve in je postavljala primeren okvir za delo.
Ključne besede: CRIPREDE adaptivni model, stara porodnišnica Postojna, revitalizacija urbanega prostora, obnova nepremične kulturne dediščine, participacija deležnikov
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2024; Ogledov: 1769; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (7,44 MB)

5.
Uporaba procesov projektnega managementa pri investiciji v obnovo stanovanjskega objekta za namene prodaje na trgu : magistrsko delo
Nika Mori Markus, 2023, magistrsko delo

Opis: V obdobju pandemije covida-19 se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah povečalo. Aktualizirale so se naložbe v obnovo obstoječih stanovanjskih nepremičnin za prodajo na trgu. Razloga za to sta povečano povpraševanje in omejena ponudba novogradenj, zaradi česar so naložbe v obstoječe stanovanjske objekte aktualne in donosne. Ker se nepremičninski trg obnaša ciklično, je potreba po čimhitrejši obnovi objekta velika. Pri tem investitor nosi veliko tveganje, saj mora v čimkrajšem časovnem obdobju projekt dokončati, da se trg ne obrne navzdol. Nabava materiala za prenovo mora biti hitra, izdelan mora biti projektni načrt, da se lahko projekt učinkovito upravlja in da prenova poteka brez nepotrebnih zadržkov. V magistrskem delu je bilo uporabljenih več različnih raziskovalnih metod. Kot temeljna metoda je bila uporabljena metoda deskripcije oz. opisna metoda. Poleg nje so bile skozi celotno delo uporabljene tudi analitična in sintetična metoda ter metoda indukcije in dedukcije. Namen magistrskega dela je s pomočjo študije primera analizirati transparentnost in učinkovitost izvedbe projektov naložb v obnove stanovanjskih objektov z namenom prodaje ter dokazati, da se lahko z uporabo projektnega managementa doseže večja donosnost projektov naložb v obnove stanovanjskih objektov in transparentnost, poleg tega pa se lahko tudi zmanjša tveganja, ki nastopijo pri takem projektu. Cilji magistrskega dela so izvesti splošen pregled trga nepremičnin v Sloveniji, predstaviti pomen uporabe procesov projektnega managementa pri izvedbi projektov, v okviru študijskega primera obnove stanovanjskega objekta za namen prodaje analizirati uporabo procesov projektnega managementa ter prikazati, kako je uporaba metod projektnega managementa
Ključne besede: projektni management, nepremičnine, obnova, investicija, projektni tim
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2473; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (936,48 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Revitalizacija kulturno zaščitene pristave gradu : magistrsko delo
Jasminka Kovačič, 2017, magistrsko delo

Opis: Obnova kulturne dediščine je postala v zadnjih desetletjih pomembnejša zaradi potenciala za ekonomski razvoj, ugodnega vpliva na socialno in kulturno življenje, identiteto naroda in zaradi nenadomestljive zgodovinske vrednosti ter boljše izrabe prostora. Ustrezno obnovljene kulturno zgodovinske stavbe imajo večjo tržno vrednost in višajo vrednost okolici, opuščene pa povzročajo stroške in neugodne socialne posledice. V nalogi smo obravnavali propadajočo spodnjo pristavo gradu Šrajbarski turn, njeno zgodovino, lokacijo, njeno vrednost za lokalno skupnost in glede na to potencial za njeno revitalizacijo. Lastnike kulturne dediščine pri obnovah omejujejo kulturno varstveni predpisi, omejitve pri energetski obnovi, zakonska predkupna pravica, premajhne državne spodbude in lastna sredstva. Ključne omejitve v zvezi z obnovami dediščine so zapisane v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, prostorskih aktih in odlokih. Javnih usmeritev in razpisov za sofinanciranje obnov je veliko, sredstva so majhna in težko dosegljiva lastnikom, ki so fizične osebe. Lastniki so dolžni ohranjati dediščino, s svojo lastnino ne smejo povzročati škode, vendar je težko po pravni poti doseči primerno vzdrževanje, če ti nimajo interesa in finančnih sredstev. Obstaja mnogo dobrih praks obnov, vendar so odvisne od številnih dejavnikov in okolja. Ti so mnogokrat težko prepoznavni, zato jih ni mogoče enostavno preslikati drugam. Primerne prakse, ki bi se jih lahko uporabilo v primeru pristave, so: sodelovanje z občino v zvezi z zagotavljanjem prostorov za društva, obnova s prostovoljnim delom in uporaba za poslovne prostore, obnova za stanovanja s strani stanovanjskih zadrug oz. kooperativ.
Ključne besede: Šrajbarski turn, kulturna dediščina, revitalizacija kulturne dediščine, finančno načrtovanje, obnova, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 5948; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh