1. Vpliv zaznavanja družbene odgovornosti na potrošniške navade generacije Z : diplomska nalogaBarbara Franko, 2026, diplomsko delo Ključne besede: družbena odgovornost, generacija Z, nakupne navade, trajnost, okoljski vplivi, konkurenčna prednost, blagovne znamke, potrošniki, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 0 |
2. |
3. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,65 MB) |
5. Spodbujanje zaposlovanja invalidov kot družbeno odgovorna praksa : magistrsko deloDolores Primožič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Ključne besede: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,23 MB) |
6. Politična integriteta in etika predsednika Državnega zbora Republike Slovenije : magistrsko deloSelma Lindič Kranjc, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na politično integriteto in etiko predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, pri čemer v ospredje postavlja aktualno predsednico, mag. Urško Klakočar Zupančič. V raziskavi proučujemo pravne, institucionalne in normativne mehanizme, ki določajo meje in načela etičnega ravnanja nosilca te visoke politične funkcije. Analiziramo, kako politična etika, pravna regulativa ter pričakovanja javnosti vplivajo na opravljanje funkcije predsednika DZ, pri čemer upoštevamo tudi vpliv medijev, političnih pritiskov in osebne integritete. S študijo primera preučujemo konkretne dogodke, ki so v javnosti sprožili polemike, ter ocenjujemo, ali veljavna zakonodaja zadostuje za učinkovito varovanje integritete. Posebej analiziramo razmerje med zasebnim in javnim življenjem političnih funkcionarjev ter razpravljamo o vlogi medijev pri oblikovanju njihove podobe. Ugotavljamo, da politična integriteta ni le osebna vrednota, temveč tudi odraz institucionalne kulture in širšega demokratičnega sistema. Ključno je, da se integriteta gradi skozi pregledno in odgovorno delovanje, odprt dialog z javnostjo ter jasna pravila ravnanja. V sklepu delo ponuja priporočila za izboljšanje obstoječih mehanizmov nadzora in etičnih standardov ter opozarja na potrebo po večji odgovornosti in neodvisnosti nosilcev političnih funkcij, ki s svojim delovanjem pomembno vplivajo na zaupanje javnosti v demokratične institucije.
Ključne besede: etika, integriteta, transparentnost, predsednik državnega zbora, etični kodeks, odgovornost funkcionarjev
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 520; Prenosov: 25
Celotno besedilo (641,94 KB) |
7. Hudodelsko združevanje po 308. členu KZ-1 – pravni vidiki in izzivi v sodni praksi : magistrsko deloSanja Prodanović, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko hudodelskega združevanja kot kaznivega dejanja, opredeljenega v 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Predmet proučevanja so pravni okvir, teoretična opredelitev pojma hudodelske združbe in kritična analiza sodne prakse v Sloveniji. Poudarek je na razmejitvi med sostorilstvom, udeležbo in organizirano kriminalno združbo ter na vprašanjih dokazovanja strukturiranosti, trajnosti in skupnega cilja takih skupin. Analizirana je implementacija Palermske konvencije v slovenski pravni red ter vpliv mednarodnih standardov na razumevanje in pregon organiziranega kriminala. Skozi pregled aktualne sodne prakse, predvsem sodb Vrhovnega sodišča, so izpostavljene pravne dileme in izzivi pri uporabi 308. člena KZ-1. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kdaj skupina oseb preseže prag običajnega sodelovanja pri kaznivih dejanjih in postane hudodelska združba v pomenu kazenskega prava. V raziskavi so uporabljene normativna, primerjalna, analitična in sintetična metoda, podprte s študijo primerov in analizo sodne prakse. Namen dela je preveriti, ali je obstoječa pravna ureditev učinkovita, ter podati predloge za izboljšave z vidika zakonodaje, sodne prakse in kazenskopravne doktrine. Na ta način bo raziskava osvetlila posebnosti slovenske zakonodaje in prakse ter prispevala k celovitejšemu razumevanju problematike hudodelskega združevanja v nacionalnem pravnem okviru.
Ključne besede: hudodelsko združevanje, 308. člen KZ-1, kazensko pravo, pravni vidiki, izzivi v sodni praksi, kazenska odgovornost, nezakonito prehajanje meje, organiziranje in tihotapljenje oseb, dokazovanje hudodelskih združb, sodni postopki
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 468; Prenosov: 9
Celotno besedilo (878,31 KB) |
8. Vloga voditeljstva in organizacijske kulture pri doseganju poslovne odličnostiSabina Borse Hren, Kristina Kovač, Mateja Eršte, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: voditeljstvo, organizacijska kultura, poslovna odličnost, družbena odgovornost, čustvena inteligenca, strateško razmišljanje, inovativnost, trajnostna rast, odprta komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 405; Prenosov: 8
Celotno besedilo (373,12 KB) |
9. |
10. Priprave velikih podjetij, ki niso subjekti javnega interesa, na trajnostno poročanje v skladu z direktivo CSRD : magistrsko deloPetra Grabljevec, 2025, magistrsko delo Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, trajnostno poročanje, Evropska unija, direktiva, standardi, velika slovenska podjetja, dvojna pomembnost, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 511; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,38 MB) |
