Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali krizno komuniciranje podjetij pri etičnih sporih in njegovo povezanost z zaznavanjem korporativnega ugleda. Tema je pomembna, ker etični spori ne vplivajo le na delovanje podjetja, temveč tudi na zaupanje deležnikov, legitimnost in dolgoročno javno podobo podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme kriznega komuniciranja in izbrane teoretične pristope, med njimi situacijsko teorijo kriznega komuniciranja, teorijo obnove podobe oziroma ugleda, teorijo apologije, teorijo uokvirjanja, teorijo deležnikov in diskurz prenove. V empiričnem delu smo s spletnim anketnim vprašalnikom preučili, kako anketiranci ocenjujejo krizno komuniciranje v štirih izbranih primerih etičnih sporov: Volkswagen – Dieselgate, Facebook – Cambridge Analytica, Boeing 737 MAX in BP Deepwater Horizon. Rezultati kažejo, da sodelujoči učinkovito krizno komuniciranje povezujejo predvsem z iskrenostjo, transparentnostjo, pravočasnim odzivom, prevzemom odgovornosti, opravičilom, empatijo in konkretnimi popravljalnimi ukrepi. Hipoteze so bile potrjene na ravni zaznav anketirancev, pri čemer raziskava ne meri dejanskega vpliva kriznega komuniciranja na ugled podjetij, temveč njihove ocene predstavljenih kriznih odzivov. Sklepna ugotovitev naloge je, da anketiranci obnove ugleda po etičnem sporu ne povezujejo samo z javnimi sporočili, ampak tudi z odgovornim ravnanjem podjetja, vidnimi spremembami in skladnostjo med besedami ter dejanji.
Ključne besede: krizno komuniciranje, korporativni ugled, etični spori, transparentnost, odgovornost, obnova ugleda
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2026; Ogledov: 82; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,60 MB)

Opis: Magistrsko delo analizira pravne in regulatorne izzive digitalne distribucije pornografskih vsebin, s posebnim poudarkom na delovanju platforme OnlyFans. Namen raziskave je raziskati pravni okvir, ki ureja tovrstne vsebine, ter osvetliti pravne dileme na presečišču tehnologije, temeljnih pravic in odgovornosti posredniških storitev v digitalnem okolju. Gre za aktualno in hitro razvijajoče se področje, ki odpira vprašanja kazenskopravne odgovornosti, civilnopravnega varstva pravic, regulacije trga ter varstva zasebnosti in mladoletnih oseb. Poudarjena je kompleksnost regulacije, ki se oblikuje na presečišču kazenskega, civilnega in davčnega prava, pri čemer digitalna narava vsebin presega tradicionalne jurisdikcijske meje. Delo uporablja analitično in primerjalnopravno metodo za proučitev zakonodajnih rešitev, sodne prakse in institucionalnih odzivov v Sloveniji, Evropski uniji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Osrednji cilj je oceniti učinkovitost pravnih pristopov glede na tri ključna merila: zaščito mladoletnih oseb, pravno varnost ustvarjalcev in uporabnikov ter odgovornost platform. Ugotovitve kažejo, da je v Sloveniji sodna praksa usmerjena predvsem v kazenskopravno varstvo mladoletnih in pravico do zasebnosti, medtem ko predstavljajo davčni postopki Finančne uprave Republike Slovenije edini sistemski odziv na pojav ustvarjalcev vsebin na platformah, kot je OnlyFans. Na ravni Evropske unije je normativni okvir dobro razvit, vendar njegova neenotna implementacija zmanjšuje pravno predvidljivost. Združeno kraljestvo izstopa s hibridnimi modeli, ki združujejo kazensko zakonodajo, regulatorni nadzor in obveznosti platform, kar se izkazuje kot najučinkovitejši pristop. V Združenih državah Amerike pa pravni okvir temelji na močnem varstvu svobode izražanja in omejitvah odgovornosti ponudnikov storitev, kar ustvarja pravne praznine pri varstvu uporabnikov. Posebna pozornost je namenjena tudi vlogi sodne prakse kot dinamičnega regulatorja, ki prek razlage zakonodaje in ustvarjanja standardov skrbnosti pomembno vpliva na razvoj pravnega reda.
Ključne besede: OnlyFans, digitalna pornografija, pravna odgovornost, varstvo mladoletnikov, GDPR, Akt o digitalnih storitvah, sodna praksa, distribucija spletnih vsebin, pravna ureditev, primerjalnopravna analiza
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 342; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih globalnih izzivov sodobnega časa, pri čemer se vloga prava pri njihovem obvladovanju vse bolj krepi. Tradicionalno so bili podnebni ukrepi v veliki meri rezultat političnih dogovorov in mednarodnih pogajanj, v zadnjih letih pa vse bolj pomembno vlogo pri oblikovanju pravnih standardov na tem področju prevzemajo tudi sodišča. Namen raziskave je preučiti, kako aktualna sodna praksa prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov ter kakšen vpliv imajo podnebni sodni postopki na razumevanje odgovornosti držav in mednarodnih korporacij v kontekstu podnebnih sprememb. Raziskava temelji na normativni analizi pravnih virov, ki vključuje analizo primarnih pravnih virov, mednarodnih pravnih dokumentov, relevantne znanstvene literature ter sodne prakse. V analitičnem delu so bili podrobneje obravnavani trije izbrani sodni primeri, ki ponazarjajo različne pravne pristope k vprašanju podnebne odgovornosti. Analiza se osredotoča na razlago temeljnih načel mednarodnega okoljskega prava, povezavo med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami ter na razvoj standardov dolžne skrbnosti in preprečevanja okoljske škode. Rezultati raziskave kažejo, da sodna praksa pomembno prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov. Sodišča z razlago obstoječih pravnih pravil krepijo pomen znanstvenih dognanj pri presoji podnebnih ukrepov, utrjujejo mednarodno pravna načela in vse bolj povezujejo varstvo okolja z varstvom temeljnih človekovih pravic. Ob tem se kaže tudi širitev procesne upravičenosti in večja vloga civilne družbe pri uveljavljanju podnebne odgovornosti. Raziskava ugotavlja, da sodni postopki ne ustvarjajo novega prava v klasičnem pomenu, temveč pomembno prispevajo k razjasnjevanju in utrjevanju obstoječih pravnih obveznosti držav in drugih akterjev. Njihov vpliv se kaže postopno, skozi razvoj sodne prakse, zakonodajne spremembe in krepitev mednarodnega sodelovanja. Sodna praksa tako postaja vse bolj pomemben dejavnik pri oblikovanju pravnega odziva na podnebne spremembe ter hkrati prispeva k razvoju sodobne okoljske diplomacije, kar lahko pomembno vpliva tudi na nadaljnji razvoj pravnega okvira varstva okolja in podnebnih politik v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodno okoljsko pravo, načela mednarodnega okoljskega prava, podnebne spremembe, sodna praksa, okoljska diplomacija, človekove pravice, mednarodni okoljski standardi, podnebna odgovornost, dolžna skrbnost
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 445; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,27 MB)

Ključne besede: družbena odgovornost, generacija Z, nakupne navade, trajnost, okoljski vplivi, konkurenčna prednost, blagovne znamke, potrošniki, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2026; Ogledov: 612; Prenosov: 0

Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 555; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,34 MB)