Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriza na Bližnjem vzhodu : pravno, humanitarno in politično vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta v 21. stoletju
Almedina Sinanović, 2026, diplomsko delo

Opis: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani.
Ključne besede: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (707,86 KB)

2.
Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem Kavkazu : magistrsko delo
David Bertalanič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Ključne besede: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 3297; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh