31. |
32. |
33. Upravljanje sprememb na državnem tožilstvu Republike Slovenije skozi vidik različnih starostnih kulturAleš Juvančič, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor ali je proces uveljavljanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije možno izboljšati. V prvem delu smo na podlagi deskriptivne analize virov razložili postopek uveljavljanja sprememb v organizaciji. Hkrati nas je zanimalo, ali starost zaposlenih vpliva na uveljavljanje sprememb v organizaciji, zato smo vprašanje poglobili in prikazali različne modele upravljanja sprememb v organizaciji ter v raziskavo vključili komponento aktualnih starostnih skupin v organizaciji. Grob vpogled v uveljavljanje sprememb v organizacijah smo dobili z analizo dobrih primerov iz prakse doma in v tujini. V drugem delu smo v raziskavi uporabili dva pristopa. Z anketnim vprašalnikom z 18 vprašanji smo dobili mnenje zaposlenih o strinjanju s posameznimi koraki uvajanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije in v nadaljevanju s 13 intervjuji preverili, kako se zaposleni počutijo ob uveljavljanju sprememb, kje vidijo prednosti in slabosti ter kje in na kakšen način vidijo možnosti za izboljšavo procesa uvajanja sprememb v organizaciji. Glavne ugotovitve raziskave so, da se zaposleni zavedajo sprememb ter imajo dovolj znanja in sposobnosti, vendar ne čutijo, da jih organizacija dovolj vključuje v proces upravljanja sprememb oziroma ne zagotavlja dovolj podpore, ko so spremembe vpeljane. Naloga predlaga dve možnosti za izboljšanje: vpeljava ambasadorjev, ki bi pomagali zaposlenim v procesu uveljavljanja sprememb, in vpeljava sistema za anonimno podajanje povratnih informacij in predlogov.
Ključne besede: spremembe, upravljanje sprememb, organizacija, starostne razlike, organizacijske kulture, modeli upravljanja sprememb, ADKAR
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
34. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do Ukrajine : magistrsko deloTadej Trček, 2023, magistrsko delo Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 696; Prenosov: 68
Celotno besedilo (863,28 KB) |
35. |
36. WHO kot varuh pravice do zdravja : magistrsko deloLaura Glaner, 2022, magistrsko delo Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je bila kot specializirana agencija v sklopu Združenih narodov ustanovljena v namene varovanja zdravja svetovnega prebivalstva. Globalna prisotnost je danes tista, ki pomaga specializirani agenciji postavljati države v središče njihovega dela. Vseobsegajoč cilj WHO je zagotoviti zdravo življenje in uživanje pravice do zdravja na vseh ravneh ter spodbujati dobro počutje za vse ljudi ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo. Zajeti želi popolnoma vsa področja, ki bi na kakršen koli način vplivala ali imela korelacijo z zdravjem. Od ustanovitve naprej je obljuba WHO svetu, da bo trajnostno skušala odpraviti vse negativne dejavnike, ki vplivajo na človekovo zdravje in uživanje pravice do zdravja v polni meri. Promocija zdravja je ključni dejavnik pri ohranjanju varnega sveta na področju zdravja, ozavestiti pa moramo tudi, da je naloga vseh držav in WHO po načelu medsebojne pomoči omogočati tudi vsem ranljivim skupinam, da imajo lahko človeka vredno življenje. Tradicionalno je bilo zdravje obravnavano kot zasebna in ne javna domena. Zdravje je bilo razumljeno kot odsotnost bolezni, vendar je evolucija omogočila opredelitev zdravja kot družbenega vprašanja. Kot varuh zdravja nima samo naloge varovati zdravje, ampak tudi njemu pridruženo pravico. Pravica do zdravja je nujen predpogoj za varovanje pravice do življenja. Pravica do življenja mora biti obravnavana kot osnova našega obstoja.
Ključne besede: pravica do zdravja, Svetovna zdravstvena organizacija, pravica do življenja, WHO, ključni izzivi prihodnosti zdravja, zdravje, zdravstvena zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,30 MB) |
37. |
38. |
39. |
40. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upravi : magistrsko deloAna Jurjevčič, 2022, magistrsko delo Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,20 MB) |
