1. Osnovna šola kot prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLucija Jekovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava osnovno šolo kot možen prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok. V teoretičnem delu s proučitvijo strokovne in znanstvene literature omenjenih področij postavlja temelj za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljeni so demografski procesi staranja in njihove družbene posledice ter različni vidiki medgeneracijskih odnosov. Posebna pozornost je namenjena pozitivnim učinkom medgeneracijskih stikov in v ospredje postavlja osnovno šolo kot prostor, ki lahko v svojem obveznem in razširjenem programu pomembno prispeva k spodbujanju sožitja med generacijami. V ospredju je vprašanje, v kolikšni meri slovenski osnovnošolski kurikulum omogoča vključevanje tovrstnih medgeneracijskih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena vsebinska analiza prenovljenih učnih načrtov in drugih konceptualnih dokumentov slovenske osnovne šole z vidika možnosti vključevanja medgeneracijskih vsebin. Analiza je omejena na obdobje od 1. do 5. razreda osnovne šole. Rezultati kažejo, da so možnosti za sodelovanje med generacijami v osnovni šoli prisotne predvsem implicitno. Eksplicitno so prepoznane v okviru novega razširjenega programa, medtem ko jih učni načrti obveznega programa večinoma ne obravnavajo sistematično. To nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju tovrstnih vsebin v pedagoško prakso. Na podlagi analize so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje in tudi prihodnji razvoj medgeneracijskih dejavnosti v šolskem prostoru ter priporočila za njihovo učinkovito in konkretno implementacijo.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovna šola, starejši odrasli, otroci, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Skriti obrazi izključevanja : stigma otrok s posebnimi potrebami v očeh vrstnikovTjaša Lah, Andreja Kozmus, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na stigmatizacijo, še posebej otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne oblike stigmatizacije, ki se odražajo skozi medsebojno povezane stereotipe, predsodke in diskriminacijo na sistemski (ableizem) in neposredni, odnosni (disableizem) ravni. V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskave, izvedene med 120 osmošol-ci, ki obiskujejo OŠ na območju Kozjanskega in Obsotelja. V raziskavi smo proučevali zaznave osmošolcev glede prisotnosti stigmatizacije OPP v družbi, še posebej so nas zanimale razlike po spolu in stališča osmošolcev do OPP. Rezultati kažejo, da osmošolci zaznavajo prisotnost stigmatizacije v družbi, a le pri posameznih trditvah. Pomembne razlike po spolu so redko prisotne. V stališčih do določenih značilnosti OPP so osmošolci večinoma neopredeljeni, za OPP pogosteje menijo, da so nepredvidljivi, imajo težave s samoregulacijo vedenja in so nesamostojni. Neenotne ugotovitve kažejo na potrebo po sistematičnem naslavljanju stigmatizacije v šolskem prostoru.
Ključne besede: diskriminacija, osnovna šola, otroci s posebnimi potrebami, osmošolci, stigmatizacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 56; Prenosov: 1
Celotno besedilo (516,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. POGLED STARŠEV NA MEDIJSKO PISMENOST OTROK V OSNOVNI ŠOLITeja Svoljšak Zorec, 2024, ni določena Opis: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Ključne besede: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 1143; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. E-učbeniki za osnovne šole v Sloveniji : magistrska nalogaAljoša Marko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem raziskal in analiziral uporabo e-učbenikov v osnovnih šolah. Ugotovil sem, kateri e-učbeniki so potrjeni za osnovne šole, kakšen delež predstavljajo glede na vse potrjene učbenike in katere založbe jih izdajajo. Sestavil sem sezname potrjenih e-učbenikov po posameznih razredih in predmetih ter ugotovil, da e-učbeniki predstavljajo 20 % vseh potrjenih učbenikov. Največja založba pri izdaji e-učbenikov je Založba Rokus Klett, ki je izdala 55 % vseh potrjenih e-učbenikov. V nadaljevanju sem ugotavljal, kako učitelji izbirajo in uporabljajo e-učbenike pri pouku. Izkazalo se je, da je kar 44 % učiteljev, ki uporabljajo e-učbenik pri pouku, preizkusilo le tega, ki ga uporabljajo, ter da učitelji uporabljajo e-učbenike predvsem za utrjevanje snovi in za prikazovanje video posnetkov. Na koncu sem še primerjal dva e-učbenika, ki sta potrjena za matematiko v devetem razredu. V primerjavi sem ugotavljal prednosti in slabosti, ki jih posamezen e-učbenik ima v primerjavi z drugim.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učbeniki, osnovna šola, založba
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2023; Ogledov: 2752; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,49 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
