1. |
2. Osnovna šola kot prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLucija Jekovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava osnovno šolo kot možen prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok. V teoretičnem delu s proučitvijo strokovne in znanstvene literature omenjenih področij postavlja temelj za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljeni so demografski procesi staranja in njihove družbene posledice ter različni vidiki medgeneracijskih odnosov. Posebna pozornost je namenjena pozitivnim učinkom medgeneracijskih stikov in v ospredje postavlja osnovno šolo kot prostor, ki lahko v svojem obveznem in razširjenem programu pomembno prispeva k spodbujanju sožitja med generacijami. V ospredju je vprašanje, v kolikšni meri slovenski osnovnošolski kurikulum omogoča vključevanje tovrstnih medgeneracijskih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena vsebinska analiza prenovljenih učnih načrtov in drugih konceptualnih dokumentov slovenske osnovne šole z vidika možnosti vključevanja medgeneracijskih vsebin. Analiza je omejena na obdobje od 1. do 5. razreda osnovne šole. Rezultati kažejo, da so možnosti za sodelovanje med generacijami v osnovni šoli prisotne predvsem implicitno. Eksplicitno so prepoznane v okviru novega razširjenega programa, medtem ko jih učni načrti obveznega programa večinoma ne obravnavajo sistematično. To nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju tovrstnih vsebin v pedagoško prakso. Na podlagi analize so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje in tudi prihodnji razvoj medgeneracijskih dejavnosti v šolskem prostoru ter priporočila za njihovo učinkovito in konkretno implementacijo.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovna šola, starejši odrasli, otroci, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Skriti obrazi izključevanja : stigma otrok s posebnimi potrebami v očeh vrstnikovTjaša Lah, Andreja Kozmus, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na stigmatizacijo, še posebej otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne oblike stigmatizacije, ki se odražajo skozi medsebojno povezane stereotipe, predsodke in diskriminacijo na sistemski (ableizem) in neposredni, odnosni (disableizem) ravni. V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskave, izvedene med 120 osmošol-ci, ki obiskujejo OŠ na območju Kozjanskega in Obsotelja. V raziskavi smo proučevali zaznave osmošolcev glede prisotnosti stigmatizacije OPP v družbi, še posebej so nas zanimale razlike po spolu in stališča osmošolcev do OPP. Rezultati kažejo, da osmošolci zaznavajo prisotnost stigmatizacije v družbi, a le pri posameznih trditvah. Pomembne razlike po spolu so redko prisotne. V stališčih do določenih značilnosti OPP so osmošolci večinoma neopredeljeni, za OPP pogosteje menijo, da so nepredvidljivi, imajo težave s samoregulacijo vedenja in so nesamostojni. Neenotne ugotovitve kažejo na potrebo po sistematičnem naslavljanju stigmatizacije v šolskem prostoru.
Ključne besede: diskriminacija, osnovna šola, otroci s posebnimi potrebami, osmošolci, stigmatizacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 56; Prenosov: 1
Celotno besedilo (516,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. STALIŠČA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE GLEDE PREPREČEVANJA VROČINSKIH KRŠEV PRI OTROKUIgor Tretjak, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Vročinski krči predstavljajo najpogostejšo obliko krčev pri otrocih in se praviloma pojavijo ob povišani telesni temperaturi, ki preseže 38 °C. Največkrat jih zasledimo pri malčkih, starih med šestim mesecem in petim letom starosti, pri čemer je pojavnost največja v zgodnjem otroštvu. To stanje starši pogosto dojemajo kot resno in življenjsko ogrožajoče, zato so ob napadih praviloma zelo prestrašeni. Prav zaradi tega je bistveno, da imajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno strokovno znanje, ki jim omogoča pravočasno prepoznavo simptomov, pravilno ukrepanje ter učinkovito izobraževanje staršev in družin. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrocih ter ugotoviti, kako sami zaznavajo in obravnavajo tovrstne primere v praksi.
Metode: Raziskava je bila zasnovana v okviru kvantitativnega raziskovalnega pristopa in izvedena z uporabo opisne metode dela. Empirični del temelji na obdelavi primarnih in sekundarnih podatkovnih virov. Kot glavno tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje, v katerem je sodelovalo 103 izvajalcev zdravstvenih storitev. Poleg tega smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo ter se oprli na bibliografske in znanstvene baze, kot so Cobiss, PubMed in SpringerLink.
Rezultati: Izsledki ankete kažejo, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje kot značilne simptome vročinskih krčev prepoznavajo zategovanje mišic, trzanje celotnega telesa, neodzivnost in ohlapnost. Manj pogosto pa poročajo o znakih, kot so bledica, pomodrenje, obračanje oči in posamezni trzljaji udov. Pri ukrepanju ob povišani telesni temperaturi se najpogosteje poslužujejo antipiretičnih svečk, zagotavljanja ustreznih pogojev v prostoru in spodbujanja hidracije, redkeje pa uporabijo obkladke ali mlačne kopeli. Ob nastopu krča zdravstveni delavci običajno znižujejo temperaturo, obveščajo pediatra in ob dalj časa trajajočih napadih uporabijo zdravilo Stesolid. V primeru prvih napadov ali znakov dihalne stiske ter poškodb otroka je stik s pediatrom nujen. Kot preventivo najpogosteje navajajo spremljanje telesne temperature in pravočasno uporabo zdravil za zniževanje vročine. Večino znanja o tej problematiki pridobivajo iz strokovne literature ter različnih izobraževanj, medtem ko spletni viri in osebne izkušnje staršev predstavljajo redkejši vir informacij. V praksi pa se večina anketiranih s tovrstnimi primeri srečuje redko oziroma le občasno.
Razprava: Analiza raziskave je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege razpolagajo z razmeroma visokim znanjem o ukrepanju pri vročinskih krčih, kljub temu pa številni avtorji opozarjajo, da je področje izobraževanja ključno za zagotavljanje ustrezne obravnave. Pregled literature kaže, da so različne oblike izobraževalnih pristopov učinkovite in da prispevajo k boljši pripravljenosti zdravstvenih delavcev. Pomembno je poudariti, da je stalno izpopolnjevanje znanja nujno, saj se smernice na tem področju hitro razvijajo, izvajalci pa morajo zagotavljati kakovostno, varno in sodobno obravnavo otrok ter njihovih družin.
Ključne besede: vročinski krči, povišana telesna temperatura, otroci, izobraževanje staršev
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 183; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,35 MB) |
5. VPLIV TEŽE ŠOLSKE TORBE IN TELESNE AKTIVNOSTI NA KIFOZO PRI ŠOLOOBVEZNIH OTROCIHRok Škorjanc, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: Spremembe drže v otroštvu predstavljajo izziv za zdravstvene in izobraževalne strokovnjake. Čeprav je otroštvo obdobje telesnega razvoja, raziskave opozarjajo, da sodoben način življenja vpliva na držo otrok. Povečana kifoza je med najpogostejšimi nepravilnostmi drže in je povezana s sedečim načinom življenja, nepravilno držo ter nošenjem pretežkih šolskih torb. Namen naloge je bil raziskati povezavo med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze pri osnovnošolskih otrocih ter prispevati k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj drže. Metode: Raziskava kvantitativnega tipa je vključevala otroke, starih 10–15 let, iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Podatke smo zbirali z demografskim vprašalnikom, tehtnicami za telesno maso in torbo ter digitalnim kotomerom Meloq, telesno aktivnost pa z vprašalnikom SF-NPAQ. Statistično smo uporabili deskriptivno statistiko, hi-kvadrat, t-test in Pearsonov koeficient pri ? = 0,05. Rezultati: Med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze ni bilo statistično značilne povezave, korelacije so bile zelo šibke (p > 0,05). Deklice niso imele višjega kota kifoze kot dečki. Uporabnost: Rezultati so uporabni za preventivne programe ohranjanja pravilne drže, fizioterapevti lahko prepoznajo rizične dejavnike in pravočasno ukrepajo. Omejitve: Majhen vzorec iz ene šole in enkratne meritve omejujejo posploševanje in zaznavo dolgoročnih učinkov. Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik. Tip dela: Magistrska naloga 2. stopnje; 2025, Fizioterapevtika, 50(71) str., 10 pregl., 6 sl., 1 pril., 60 vir. Mentorica (F. Kresal), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 171; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. |
7. RAZVOJ GROBIH MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO IN VPLIV FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVETajda Spahič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Cerebralna paraliza (CP) je najpogostejša oblika gibalne oviranosti otrok. Fizioterapevtska obravnava igra ključno vlogo pri spodbujanju gibalnega razvoja, zlasti v zgodnjem obdobju, ko je plastičnost živčevja največja. Namen je oceniti učinkovitost različnih fizioterapevtskih metod in tehnik na izboljšanje grobe motorike ter oblikovati priporočila za fizioterapevtsko obravnavo otrok s CP. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda v obliki pregleda literature, objavljene med 2015 in 2025, v podatkovnih bazah PubMed, PEDro in Cochrane Library. Vključene so raziskave v angleškem jeziku, z vzorcem manjšim od 20 preiskovancev, ki obravnavajo otroke, stare do 18 let. Rezultati: Analiza 25 raziskav kaže, da individualizirana in kombinirana fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju grobih motoričnih sposobnosti otrok s CP. Ključni dejavniki ki vplivajo na učinkovitost so intenzivnost in trajanje obravnave, starost otroka in stopnja gibalne prizadetosti. Največji terapevtski učinek je viden pri funkcionalno-usmerjeni vadbi z visoko intenzivnostjo (30 do 45 minut, 3 do 5-krat tedensko) in trajanjem 8 do 12 tednov. Uporabnost: Rezultati zaključnega dela lahko služijo kot strokovna podlaga pri oblikovanju fizioterapevtske obravnave otrok s CP, glede na stopnjo prizadetosti in starost, kar prispeva k bolj ciljno usmerjeni in učinkoviti terapevtski praksi. Omejitve: Raziskave z majhnim vzorcem preiskovancev, heterogenost pristopov in pomanjkanje dolgoročnih spremljanj učinkov terapij.
Ključne besede: Cerebralna paraliza, groba motorika, gibalni razvoj, otroci, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 455; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko deloAlja Krek, 2025, magistrsko delo Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Psihosocialna obravnava otrok z antisocialnimi tendencami: zgodnje prepoznavanje in intervencijeNina Čeh, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga se osredotoča na psihosocialno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami, pri čemer je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in intervencijah. Antisocialne značilnosti, kot so impulzivnost, agresija, manipulativnost in pomanjkanje empatije, se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in brez ustrezne obravnave privedejo do nastanka antisocialne osebnostne motnje. Namen naloge je bil razviti primerne smernice, ki lahko strokovnim delavcem, učiteljem in staršem pomagajo pri boljšem prepoznavanju in učinkovitejšem nudenju podpore otrokom z antisocialnimi vedenjskimi značilnostmi. V teoretičnem delu so opisani vedenjski in čustveni vzorci, značilni za antisocialno vedenje, opredeljeni so biološki, psihološki in socialni dejavniki tveganja, predstavljene pa so tudi že obstoječe intervencije in izzivi, s katerimi se strokovnjaki pogosto srečujejo pri delu s tovrstno populacijo otrok. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki (vzgojitelji, psihoterapevti, socialnimi delavci, pedagoškimi delavci), ki se pri svojem delu srečujejo z otroki z antisocialnimi težnjami. Ugotovitve kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja neugodno družinsko okolje, zlorabe in zanemarjanje ter nevrološke posebnosti. Pri zgodnjem prepoznavanju so pomembni vedenjski znaki, kot so agresivnost, pomanjkanje empatije, kršenje pravil in nezmožnost odzivanja na čustvene dražljaje. Kot uspešne intervencijske metode so se izkazale struktura vsakdana, kognitivno vedenjski pristopi, vključevanje družine in nenehno sodelovanje s strokovnjaki iz različnih institucij. Na podlagi analize intervjujev in strokovne literature so bile oblikovane praktične smernice, ki vključujejo priporočila za zgodnje prepoznavanje, obravnavo, sodelovanje med različnimi institucijami in podporo strokovnim delavcem. Ugotovili smo, da je za uspešno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami ključno celostno delovanje, ki vključuje sistemske spremembe, zgodnjo diagnostiko in nenehno izobraževanje strokovnega kadra. Pomembno pozornost je treba posvetiti tudi preventivnemu delu in zgodnjemu prepoznavanju vedenjskih odklonov, saj to omogoča pravočasne intervencije in s tem zmanjšanje tveganja za razvoj antisocialne osebnostne motnje kasneje v odrasli dobi.
Ključne besede: antisocialnost, psihosocialna obravnava, prepoznavanje, intervencije, otroci
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,37 MB) |
10. Pomen obvladovanja socioeconomskih tveganj pri otrocih z bronhiolitisom v zdravstveni obravnaviUrška Močnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Akutni bronhiolitis predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let, pri čemer njegova pojavnost pogosto ni odvisna zgolj od bioloških dejavnikov, temveč pogosto tudi od socioekonomskih. Socioekonomska tveganja so problem, ki se nanaša na širok spekter izzivov in nevarnosti, ki izhajajo iz kompleksne medsebojne povezanosti med socioekonomskimi dejavniki ter zdravstvenim stanjem otrok. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo pregleda in analize aktualne znanstvene literature ugotoviti, ali obstaja korelacija med socioekonomskimi tveganji in otroki, ki zbolijo z bronhiolitisom.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene v obdobju od leta 2015 do 2025 v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, COBISS ter knjižnici in otroškem oddelku KIBVS. V analizo je bilo vključenih 29 izvirnih znanstvenih člankov z odprtim dostopom. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza z oblikovanjem vsebinskih kod in kategorij ter zasnovo teoretičnega okvira.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so ključni socioekonomski dejavniki tveganja za pojav bronhiolitisa nizka izobrazba staršev, slaba zdravstvena pismenost, nizek dohodek, brezposelnost, finančna stiska, prenatrpanost, neustrezni higienski pogoji, stanovanjska revščina, pripadnost manjšinam oz. avtohtonim skupnostim, sistemska neenakost, kajenje, geografske ovire in neenak dostop do virov.
Razprava: Rezultati sistematičnega pregleda literature potrjujejo, da socioekonomska tveganja pomembno vplivajo na pojavnost akutnega bronhiolitisa pri otrocih, pri čemer je problem večplasten in se izraža na več ravneh. Rezultati dela bi lahko služili kot podlaga za razvoj kliničnih poti in zagotavljanje bolj kakovostne in varne zdravstvene obravnave otrok z akutnim bronhiolitisom.
Ključne besede: socioekonomska tveganja, socioekonomski dejavniki tveganj, bronhiolitis, otroci, zdravstvena obravnava
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,46 MB) |
