1. Sodelovanje in zastopanje otrok v pravnih zadevah : magistrsko deloSara Turk, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sodelovanja in zastopanja otrok v pravnih zadevah s posebnim poudarkom na uresničevanju načela največje koristi otroka, kot ga določata Konvencija o otrokovih pravicah in Družinski zakonik. Otroci predstavljajo ranljivo skupino, zato je njihov položaj v pravnih postopkih, zlasti družinskih, pogosto odvisen od ustreznega delovanja zakonitih zastopnikov, skrbnikov in drugih strokovnih oseb. Posebna pozornost je namenjena pravici otrok do izražanja mnenja, teži tega mnenja v postopkih ter vlogi strokovnih delavcev pri zagotavljanju, da je glas otrok ne le slišan, temveč tudi dejansko upoštevan pri odločanju. Analiza je pokazala, da ima aktivno vključevanje otrok v postopke pomemben vpliv na njihov občutek pravičnosti, zadovoljstvo ter zaupanje v pravni sistem. Ko otroci dobijo priložnost, da izrazijo svoje mnenje in da je temu mnenju namenjena ustrezna teža, postopki zanje postanejo razumljivejši in sprejemljivejši. Hkrati se je izkazalo, da neodvisno zastopanje otrok, bodisi prek kolizijskih skrbnikov bodisi prek zagovornikov zagotavlja celovitejšo in nepristransko varstvo njihovih koristi kot zgolj zastopanje s strani staršev, katerih interesi niso vedno skladni z otrokovimi. Ugotovljene so bile tudi pomembne vrzeli v praksi, med katerimi izstopajo dolgotrajnost postopkov, neenotna dostopnost do zagovornikov ter pomanjkanje specializiranih znanj med strokovnimi delavci. Magistrsko delo prispeva k razumevanju pomena otrokove participacije v pravnih zadevah ter h krepitvi njihove zaščite v slovenski zakonodaji in praksi. Praktična uporabnost rezultatov se kaže v predlogih za izboljšanje usposabljanja strokovnjakov, pospešitev postopkov ter sistemsko podporo institutu zagovorništva. Hkrati pomanjkanje empiričnih raziskav o dejanskih izkušnjah otrok v slovenskih postopkih odpira pomemben prostor za nadaljnje raziskovanje in razvoj tega področja.
Ključne besede: otroci, sodelovanje otrok, korist otroka, zastopnik, zagovornik, sodišče, otrokom prijazno pravosodje, otrokove pravice
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 278; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (568,90 KB) |
2. Primerjava programov cepljenja predšolskih otrok v sloveniji in po svetu ter stališče staršev v pomurski regiji glede obveznih cepljenj : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeEva Kosi, 2025, magistrsko delo Opis: Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov v boju proti nalezljivim boleznim, saj se z njim letno reši na milijone življenj. Ne zaščiti se le posameznika, temveč celotno skupnost. Obvezno cepljenje otrok v sodobnem času zbuja vedno več dvomov in vprašanj. V nekaterih državah so cepljenja otrok po zakonu obvezna, med njimi je tudi Slovenija, druge pa cepljenje zgolj priporočajo. Pristojne institucije si prizadevajo za zmanjšanje razlik med precepljenostjo otrok v razvitem svetu in državami v razvoju. Izvedena je bila eksplorativno-deskriptivna raziskava, z namenom raziskati in primerjati programe cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji in svetu ter spoznati, kakšno mnenje glede obveznih cepljenj imajo starši predšolskih otrok v Pomurski regiji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda literature, anketnega vprašalnika in intervjuja. Rezultati kažejo, da je med starši v Pomurju prisoten dvom v zvezi s stranskimi učinki, a je njihovo mnenje glede cepljenja pretežno pozitivno. Zaupanje v slovenski program cepljenja je v splošnem veliko. Cepljenje je pomemben preventivni ukrep, ki se izvaja že pri majhnih otrocih, da se čim prej minimalizira možnost stika s povzročitelji najhujših nalezljivih bolezni. Občutek obveze in odsotnosti izbire lahko sproži nasprotni učinek – tj. še večji odpor proti cepljenju.
Ključne besede: obvezna cepljenja, cepljenje otrok, predšolski otroci, programi cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 353; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga medicinske sestre pri obravnavi debelosti pri otrocih in mladostnikih: sistematični pregled literatureSimona Legen, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Debelost pri otrocih in mladostnikih predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se povezuje s številnimi telesnimi, psihološkimi in socialnimi posledicami ter pomembno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Kljub vse večji razširjenosti debelosti je obravnava pogosto preozko usmerjena, brez zadostnega upoštevanja psihosocialnih in okoljskih dejavnikov, kar lahko vodi v stigmatizacijo in manj učinkovito obravnavo otrok in mladostnikov. Namen magistrske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature sintezno opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z debelostjo, prepoznati ključne dejavnike uspešne obravnave ter izpostaviti priložnosti za izboljšanje prakse in nadaljnje raziskovanje.
Metode: Raziskava je temeljila na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature, izvedenem skladno s smernicami PRISMA. V pregled in analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih raziskav s področja obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih. Pred poglobljeno analizo vsebine posameznih raziskav smo zbrali njihove osnovne značilnosti ter ocenili metodološko kakovost in tveganje pristranskosti z uporabo ustreznih ocenjevalnih orodij glede na zasnovo posamezne študije. Podatke smo analizirali s kvalitativno tematsko analizo, pri čemer smo izvedli kvalitativno sintezo ugotovitev s kodiranjem vsebin in njihovim združevanjem v vsebinske kategorije.
Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da debelost pomembno vpliva na telesno zdravje, psihološko počutje, samopodobo, socialne odnose in šolsko delovanje otrok in mladostnikov. Ugotovljeno je bilo, da ima medicinska sestra osrednjo vlogo pri zdravstveni vzgoji, preventivnih dejavnostih, motivacijskem svetovanju ter podpori otrokom in njihovim družinam. Pomembni dejavniki uspešne obravnave so vključevanje družine, dostopnost programov in podpora okolja.
Razprava: Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem in multidisciplinarnem pristopu k obravnavi debelosti, v katerem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri podpori otrokom in njihovim družinam, zlasti pri zmanjševanju stigme, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter dolgoročnem spremljanju otrok in mladostnikov. Izpostavljena je tudi potreba po večji vključenosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, boljši dostopnosti preventivnih programov in ustvarjanju okolja, ki omogoča zdrave izbire, kar lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov z debelostjo ter k učinkovitejšemu preprečevanju in obravnavi tega problema.
Ključne besede: debelost, otrok in mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 308; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 333; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,37 KB) |
5. Upanje in optimizem pri mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavamiLuka Dobovičnik, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo upanja in optimizma kot dveh temeljnih dimenzij pozitivne psihologije pri mladih s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami, ki so vključeni v Strokovne centre za otroke in mladostnike s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami v Sloveniji. Temeljni cilj naloge je bil preveriti, v kolikšni meri sta upanje in optimizem povezana z izraženostjo čustvenih in vedenjskih težav ter v kakšni meri delujeta kot varovalna dejavnika v psihosocialno zahtevnem okolju. Teoretski del naloge se naslanja na sodobne pristope pozitivne psihologije, logoterapije in kritične družbene refleksije pozitivnih diskurzov. Poudarjena je tudi razsežnost smisla in eksistencialne odpornosti kot ključa za celostno razumevanje posameznikovega blagostanja.
Empirični del raziskave temelji na kvantitativni analizi podatkov, zbranih s standardiziranima vprašalnikoma (HOPE in SDQ), ki ju je izpolnilo 135 mladih, starih med 10 in 16 let. Rezultati so pokazali statistično značilne negativne korelacije med zaznanim upanjem in optimizmom ter stopnjo vedenjskih in čustvenih težav. Ugotovitve podpirajo hipotezo, da mladi z višjo ravnjo upanja in optimizma doživljajo manj notranjih stisk in bolje funkcionirajo v vsakodnevnem življenju.
Naloga se zaključi z jasnim sporočilom, da je pri delu z ranljivimi mladimi ključen celostni pristop. Ta vključuje krepitev njihovih notranjih moči, sodelovanje med različnimi strokami ter povezovanje različnih oblik pomoči. Tak način dela ne omogoča le učinkovite preventive, ampak mlademu človeku pomaga, da se razvije v trdno, samozavestno in celostno osebnost.
Ključne besede: Pozitivna psihologija, logoterapija, upanje, optimizem, čustvene in vedenjske težave, duševno zdravje otrok
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 704; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,42 MB) |
6. Sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezniNeja Snoj, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Otroške bolezni kljub razvoju medicine še vedno predstavljajo pomemben izziv v zdravstveni oskrbi otrok. Namen raziskave je bil proučiti sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezni ter ugotoviti, kako starši dojemajo pomen preventive, cepljenja, digitalnih zdravstvenih storitev in interdisciplinarne obravnave. Cilj naloge je bil tudi ugotoviti, katere dejavnike starši prepoznavajo kot ključne za zdrav razvoj otrok in s katerimi izzivi se srečujejo pri dostopu do sodobne zdravstvene oskrbe.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 100 staršev otrok različnih starostnih skupin. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike. Anketa je zajemala vprašanja o njihovih stališčih do preventive, uporabe digitalnih storitev, cepljenja in interdisciplinarnega pristopa v zdravstveni oskrbi otrok.
Rezultati: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da starši največji pomen pripisujejo higieni, zdravi prehrani, gibanju in cepljenju. Uporaba digitalnih storitev, kot sta telemedicina in e-zdravje, je še vedno razmeroma majhna, čeprav jih anketiranci prepoznavajo kot koristne. Glavne ovire so pomanjkanje informacij, slaba tehnična podpora in odsotnost osebnega stika. Večina staršev meni, da je za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok ključno sodelovanje različnih strokovnjakov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da starši veliko pozornosti namenjajo klasičnim oblikam preventive, kot so higiena, prehrana in cepljenje. Poleg tega menijo, da bi bilo treba več vlagati v zdravstveno opismenjevanje, izboljšati dostop do digitalnih zdravstvenih storitev in okrepiti sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Za boljšo oskrbo otrok v prihodnje je pomembno, da vsi – starši, šole in zdravstveni delavci – sodelujejo in se osredotočijo na celostno in dostopno obravnavo otrok.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja otrok, digitalne zdravstvene storitve, preventivni pregledi, osebna higiena otrok, cepljenje otrok, vloga staršev
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2025; Ogledov: 774; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. Obravnava otrok brez spremstva s pomočjo sistemov umetne inteligence : magistrsko deloLara Lindav, 2025, magistrsko delo Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 668; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,55 MB) |
8. Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko deloAlja Krek, 2025, magistrsko delo Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 724; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Vloga medicinske sestre pri otroku z akutnimi respiratornimi obolenjiMilanka Hojnik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutna respiratorna obolenja sodijo med najpogostejše razloge za obisk otrok pri zdravniku in za njihovo hospitalizacijo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju in oskrbi bolnika, izobraževanju otrok in njihovih staršev ter pri zgodnjem prepoznavanju simptomov. Njihovo delo vključuje tudi izvajanje predpisane terapije ter zagotavljanje čustvene podpore otroku in njegovi družini. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok z akutnimi respiratornimi obolenji ter ugotoviti, kako lahko njen prispevek vpliva na hitrejše okrevanje in večjo kakovost zdravstvene obravnave.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji šestih medicinskih sester, zaposlenih na pediatričnih oddelkih. Zbrani podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo, odgovori intervjuvancev pa so bili kodirani in interpretirani. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal medicinske sestre iz socialne mreže raziskovalke. Raziskava je potekala junija 2025.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre izvajajo številne naloge, kot so spremljanje dihalnega stanja, izvajanje aspiracij, dovajanje kisikove terapije ter aktivno sodelovanje v zdravstvenem timu. Poudarjena je bila tudi njihova vloga pri izobraževanju staršev, nudenju čustvene podpore in učinkoviti komunikaciji. Kot izzive pri delu so medicinske sestre izpostavile stres, čustveno obremenitev in pomanjkanje kadra.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembno vlogo medicinskih sester v celostni obravnavi otrok z akutnimi respiratornimi obolenji. Ključni predlogi za izboljšanje prakse vključujejo dodatno strokovno izobraževanje, zagotavljanje psihološke podpore zaposlenim ter krepitev sodelovanja z družinami. Izsledki predstavljajo podlago za nadaljnje raziskave in razvoj praks zdravstvene nege otrok.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, otrok, akutna respiratorna obolenja, intervju.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, otrok, respiratorna obolenja, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2025; Ogledov: 824; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Igralna terapija pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjamiHana Gjerek, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje vpliva igralne terapije na otroke s travmatičnimi izkušnjami, z namenom globljega razumevanja, kako se travma izraža v otrokovem vedenju in čustvovanju, v otrokovi igri, ter kako terapevtski proces s pomočjo igralne terapije podpira celostno okrevanje. Travma v otroštvu lahko globoko zaznamuje otrokov čustveni, vedenjski in telesni razvoj, zato je terapevtska obravnava, prilagojena njegovemu doživljanju, ključna za predelavo in integracijo travmatičnih dogodkov.
Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in vključuje polstrukturirane intervjuje z devetimi strokovno usposobljenimi terapevtkami, ki pri svojem delu uporabljajo igralno terapijo. S pomočjo tematske analize so bile izluščene ključne kategorije, ki osvetljujejo vedenjske in čustvene znake travme, uporabljene terapevtske pristope, vlogo igre pri zdravljenju ter značilnosti posttravmatske igre.
Rezultati raziskave kažejo, da so najpogostejši odzivi na travmo regresija, umik, agresivnost, motnje v regulaciji čustev ter izrazito ponavljajoča se toga igra. Terapevtke najpogosteje uporabljajo nedirektivno, na otroka usmerjeno igralno terapijo, ki otroku omogoča varen prostor za izražanje in predelavo težkih vsebin. Igra se potrjuje kot ustrezen medij za zdravljenje, saj omogoča dostop do nezavednih vsebin, čustveno regulacijo, telesno integracijo in postopni prehod v razvojno ustrezno igro.
Naloga ponuja dragocen vpogled v terapevtske procese pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjami in prispeva k razvoju strokovnega razumevanja uporabe igre kot terapevtskega sredstva.
Ključne besede: Igralna terapija, igralni terapevt, travma, travmatična izkušnja, posttravmatska igra, otrok, kvalitativna raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2025; Ogledov: 703; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,63 MB) |
