1. Upanje in optimizem pri mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavamiLuka Dobovičnik, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo upanja in optimizma kot dveh temeljnih dimenzij pozitivne psihologije pri mladih s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami, ki so vključeni v Strokovne centre za otroke in mladostnike s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami v Sloveniji. Temeljni cilj naloge je bil preveriti, v kolikšni meri sta upanje in optimizem povezana z izraženostjo čustvenih in vedenjskih težav ter v kakšni meri delujeta kot varovalna dejavnika v psihosocialno zahtevnem okolju. Teoretski del naloge se naslanja na sodobne pristope pozitivne psihologije, logoterapije in kritične družbene refleksije pozitivnih diskurzov. Poudarjena je tudi razsežnost smisla in eksistencialne odpornosti kot ključa za celostno razumevanje posameznikovega blagostanja.
Empirični del raziskave temelji na kvantitativni analizi podatkov, zbranih s standardiziranima vprašalnikoma (HOPE in SDQ), ki ju je izpolnilo 135 mladih, starih med 10 in 16 let. Rezultati so pokazali statistično značilne negativne korelacije med zaznanim upanjem in optimizmom ter stopnjo vedenjskih in čustvenih težav. Ugotovitve podpirajo hipotezo, da mladi z višjo ravnjo upanja in optimizma doživljajo manj notranjih stisk in bolje funkcionirajo v vsakodnevnem življenju.
Naloga se zaključi z jasnim sporočilom, da je pri delu z ranljivimi mladimi ključen celostni pristop. Ta vključuje krepitev njihovih notranjih moči, sodelovanje med različnimi strokami ter povezovanje različnih oblik pomoči. Tak način dela ne omogoča le učinkovite preventive, ampak mlademu človeku pomaga, da se razvije v trdno, samozavestno in celostno osebnost.
Ključne besede: Pozitivna psihologija, logoterapija, upanje, optimizem, čustvene in vedenjske težave, duševno zdravje otrok
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 127; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
2. Sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezniNeja Snoj, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Otroške bolezni kljub razvoju medicine še vedno predstavljajo pomemben izziv v zdravstveni oskrbi otrok. Namen raziskave je bil proučiti sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezni ter ugotoviti, kako starši dojemajo pomen preventive, cepljenja, digitalnih zdravstvenih storitev in interdisciplinarne obravnave. Cilj naloge je bil tudi ugotoviti, katere dejavnike starši prepoznavajo kot ključne za zdrav razvoj otrok in s katerimi izzivi se srečujejo pri dostopu do sodobne zdravstvene oskrbe.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 100 staršev otrok različnih starostnih skupin. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike. Anketa je zajemala vprašanja o njihovih stališčih do preventive, uporabe digitalnih storitev, cepljenja in interdisciplinarnega pristopa v zdravstveni oskrbi otrok.
Rezultati: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da starši največji pomen pripisujejo higieni, zdravi prehrani, gibanju in cepljenju. Uporaba digitalnih storitev, kot sta telemedicina in e-zdravje, je še vedno razmeroma majhna, čeprav jih anketiranci prepoznavajo kot koristne. Glavne ovire so pomanjkanje informacij, slaba tehnična podpora in odsotnost osebnega stika. Večina staršev meni, da je za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok ključno sodelovanje različnih strokovnjakov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da starši veliko pozornosti namenjajo klasičnim oblikam preventive, kot so higiena, prehrana in cepljenje. Poleg tega menijo, da bi bilo treba več vlagati v zdravstveno opismenjevanje, izboljšati dostop do digitalnih zdravstvenih storitev in okrepiti sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Za boljšo oskrbo otrok v prihodnje je pomembno, da vsi – starši, šole in zdravstveni delavci – sodelujejo in se osredotočijo na celostno in dostopno obravnavo otrok.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja otrok, digitalne zdravstvene storitve, preventivni pregledi, osebna higiena otrok, cepljenje otrok, vloga staršev
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2025; Ogledov: 168; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Obravnava otrok brez spremstva s pomočjo sistemov umetne inteligence : magistrsko deloLara Lindav, 2025, magistrsko delo Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 184; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko deloAlja Krek, 2025, magistrsko delo Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 194; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Vloga medicinske sestre pri otroku z akutnimi respiratornimi obolenjiMilanka Hojnik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutna respiratorna obolenja sodijo med najpogostejše razloge za obisk otrok pri zdravniku in za njihovo hospitalizacijo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju in oskrbi bolnika, izobraževanju otrok in njihovih staršev ter pri zgodnjem prepoznavanju simptomov. Njihovo delo vključuje tudi izvajanje predpisane terapije ter zagotavljanje čustvene podpore otroku in njegovi družini. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok z akutnimi respiratornimi obolenji ter ugotoviti, kako lahko njen prispevek vpliva na hitrejše okrevanje in večjo kakovost zdravstvene obravnave.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji šestih medicinskih sester, zaposlenih na pediatričnih oddelkih. Zbrani podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo, odgovori intervjuvancev pa so bili kodirani in interpretirani. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal medicinske sestre iz socialne mreže raziskovalke. Raziskava je potekala junija 2025.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre izvajajo številne naloge, kot so spremljanje dihalnega stanja, izvajanje aspiracij, dovajanje kisikove terapije ter aktivno sodelovanje v zdravstvenem timu. Poudarjena je bila tudi njihova vloga pri izobraževanju staršev, nudenju čustvene podpore in učinkoviti komunikaciji. Kot izzive pri delu so medicinske sestre izpostavile stres, čustveno obremenitev in pomanjkanje kadra.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembno vlogo medicinskih sester v celostni obravnavi otrok z akutnimi respiratornimi obolenji. Ključni predlogi za izboljšanje prakse vključujejo dodatno strokovno izobraževanje, zagotavljanje psihološke podpore zaposlenim ter krepitev sodelovanja z družinami. Izsledki predstavljajo podlago za nadaljnje raziskave in razvoj praks zdravstvene nege otrok.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, otrok, akutna respiratorna obolenja, intervju.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, otrok, respiratorna obolenja, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2025; Ogledov: 224; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Igralna terapija pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjamiHana Gjerek, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje vpliva igralne terapije na otroke s travmatičnimi izkušnjami, z namenom globljega razumevanja, kako se travma izraža v otrokovem vedenju in čustvovanju, v otrokovi igri, ter kako terapevtski proces s pomočjo igralne terapije podpira celostno okrevanje. Travma v otroštvu lahko globoko zaznamuje otrokov čustveni, vedenjski in telesni razvoj, zato je terapevtska obravnava, prilagojena njegovemu doživljanju, ključna za predelavo in integracijo travmatičnih dogodkov.
Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in vključuje polstrukturirane intervjuje z devetimi strokovno usposobljenimi terapevtkami, ki pri svojem delu uporabljajo igralno terapijo. S pomočjo tematske analize so bile izluščene ključne kategorije, ki osvetljujejo vedenjske in čustvene znake travme, uporabljene terapevtske pristope, vlogo igre pri zdravljenju ter značilnosti posttravmatske igre.
Rezultati raziskave kažejo, da so najpogostejši odzivi na travmo regresija, umik, agresivnost, motnje v regulaciji čustev ter izrazito ponavljajoča se toga igra. Terapevtke najpogosteje uporabljajo nedirektivno, na otroka usmerjeno igralno terapijo, ki otroku omogoča varen prostor za izražanje in predelavo težkih vsebin. Igra se potrjuje kot ustrezen medij za zdravljenje, saj omogoča dostop do nezavednih vsebin, čustveno regulacijo, telesno integracijo in postopni prehod v razvojno ustrezno igro.
Naloga ponuja dragocen vpogled v terapevtske procese pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjami in prispeva k razvoju strokovnega razumevanja uporabe igre kot terapevtskega sredstva.
Ključne besede: Igralna terapija, igralni terapevt, travma, travmatična izkušnja, posttravmatska igra, otrok, kvalitativna raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,63 MB) |
7. Posledice pandemije COVID-19 na otroke z motnjo avtističnega spektra in njihove skrbnike : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Avtizem in sorodne motnjeSimona Brajnik, 2025, magistrsko delo Opis: Ukrepi pandemije Covid-19 so močno vplivali na življenje otrok z motnjo avtističnega spektra (MAS) in njihovih skrbnikov. Otroci z MAS potrebujejo ustaljene rutine in predvidljivo okolje, saj jim to zagotavlja občutek varnosti in stabilnosti. Spremembe lahko pri njih povzročijo stisko, poslabšanje simptomov, vedenjskih vzorcev in duševnega zdravja. Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije na vedenje, socialne veščine, duševno zdravje ter dostopnost terapevtskih storitev pri otrocih z MAS in njihovih skrbnikih. Cilj je določiti strategije za izboljšanje podpore tej ranljivi skupini v podobnih situacijah v prihodnosti. Poseben poudarek je na prilagoditvah družin in vplivu sprememb na družinsko dinamiko. Teoretični del temelji na pregledu literature o MAS, strukturiranem okolju, stabilnih rutinah, terapevtski podpori in izzivih med pandemijo. Empirični del analizira 25 raziskav (2020–2022), pri čemer so ugotovitve predstavljene tabelarno in grafično s kvalitativno obravnavo podatkov. Rezultati kažejo, da so otroci z MAS in njihovi skrbniki doživeli motnje v rutinah, povečano socialno izolacijo ter izzive pri izobraževanju na daljavo, kar je poslabšalo simptome MAS in duševno zdravje. Skrbniki so se soočali z visokimi ravnmi stresa, kar je negativno vplivalo na družinsko dinamiko. Družine, ki so uvedle prilagoditve, kot so teleterapije in vizualni pripomočki, so izkazale večjo odpornost. Naloga poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, kot so prilagodljive strategije, digitalne in mobilne terapevtske storitve ter inkluzivni šolski programi, ki bi bolje podprli otroke z MAS in njihove skrbnike, zlasti v kriznih situacijah.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra (MAS), otroci z MAS in pandemija COVID-19, duševno zdravje otrok z MAS, socialni razvoj otrok z MAS, rutine otrok z MAS
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 250; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,29 MB) |
8. Učinkovitost hidroterapije pri otroku z motnjo avtističnega spektra : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNicol Kleva, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Motnja avtističnega spektra (MAS) je nevrološka razvojna motnja z omejenimi socialnimi interakcijami, težavami v komunikaciji in ponavljajočimi se vedenjskimi vzorci. Zaradi visokih potreb otrok z MAS po senzorno integracijski terapiji in pozitivnih dokazov o učinkovitosti različnih metod je bil raziskan vpliv hidroterapije na te otroke. Hidroterapija združuje elemente razvojno-nevrološke in senzorno-integracijske obravnave. Metode: Sistematični pregled literature je zajemal šest člankov, pridobljenih na različnih bazah: Google Učenjak, PubMed, PEDro, DOAJ, Cobiss, Web of Science in Scopus. Uporabljena je bila deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom literature. Iskanje je vključevalo raziskovalne in znanstvene članke v angleškem in slovenskem jeziku, objavljene med letoma 2018 in 2023. Ključne besede za iskanje so bile fizioterapija, avtizem, otrok in hidroterapija v slovenščini ter »physiotherapy«, »autism«, »child« in »hydrotherapy« v angleščini. Rezultati: Z uporabo diagrama PRIZMA smo izvedli postopek zbiranja podatkov, ki je vključeval analizo šestih člankov. Ti članki so bili klasificirani glede na njihovo vsebino o učinkovitosti hidroterapije pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. Cilj naloge je bil raziskati vplive hidroterapije in primerjati aktivnosti v vodi z drugimi aktivnostmi na kopnem, hkrati pa so bili identificirani tudi dejavniki, na katere hidroterapija vpliva. Razprava: Analiza študij je pokazala, da ima hidroterapija pozitiven vpliv na otroke z motnjami avtističnega spektra (MAS). Opaženo je bilo izboljšanje motoričnih funkcij, kognitivnih sposobnosti in čustvenega stanja, hkrati pa zmanjšanje stereotipnega vedenja. Te ugotovitve pomembno prispevajo k izboljšanju celovitega življenja otrok z MAS.
Ključne besede: fizioterapija, avtizem, otrok, hidroterapija, physiotherapy, autism, child, hydrotherap
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2025; Ogledov: 411; Prenosov: 8
Celotno besedilo (881,96 KB) |
9. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravu : magistrsko deloAna Tia Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok.
Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 518; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,62 MB) |
10. Spremljanje razvoja otrok v prvem letu starosti v obdobju med 2015–2019 s presejalnim testom Denver II : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Škof, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča V diplomskem delu smo predstavili razvoj enoletnega otroka in kakšni naj bi bili razvojni mejniki pri otroku s starostjo enega leta. Želeli smo predstaviti presejalni test Denver II in ugotoviti ali se razvoj enoletnega otroka s pomočjo presejalnega testa Denver II v obdobju med 2015-2019 spreminja. Metoda Raziskovalni del diplomskega dela je kvantitativen, kar pomeni, da smo podatke črpali iz izvedenih presejalnih testov Denver II. Podatke smo pridobivali tako, da smo naključno izbrali 150 otrok, ki so presejalni test Denver II že izvedli. Izbrali smo si obdobje med 2015-2019. Podatke smo časovno zbirali od 10. 07.–11. 09. 2023. Rezultati Rezultati raziskave so pokazali, da je opaziti razliko v razvoju enoletnega otroka med letoma 2015-2019. Največ težav je bilo v obdobju med 2015-2019 zaznati na področju fine motorike in socializacije. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je več neuspešnih presejalnih testov opravilo deklet kot dečkov. Razprava Preventivni sistematski pregledi so še kako pomembni za zgodnje odkrivanje otrokovega razvoja ter so bistvenega pomena, saj se lahko veliko prej in pri nekaterih otrocih v ustreznem času odkrije vzroke nepravilnosti in se lahko usmeri v zdravljenje in izboljšanje težav. Vključevanje presejalnega testa Denver II je ključnega pomena, tudi izvedba testa, ki ga opravlja medicinska sestra oz. zdravstveni delavec, je ključna.
Ključne besede: otrok, presejalni test, Denver test II, razvoj
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 411; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,28 MB) |
