1. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Ključne besede: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 347; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,81 MB) |
3. Namen odpusta obveznosti in ovire za odpust v postopku osebnega stečaja : magistrsko deloBrigita Arh, 2024, magistrsko delo Opis: Osebni stečaj je pravni institut, ki v zadnjem času pridobiva popularnost kot hitra rešitev za posameznike, ki se soočajo s finančnimi težavami. Kljub svoji učinkovitosti pa ta postopek ni vedno najprimernejša rešitev za vse. Namen magistrskega dela je celostno obravnavati postopek odpusta obveznosti in identificirati ovire, ki lahko nastanejo med tem procesom. V začetnem delu magistrskega dela bosta pojasnjena koncept osebnega stečaja in namen stečajnega postopka. Prav tako bo predstavljena evolucija stečajnega postopka skozi čas, s poudarkom na spremembah v sodni praksi in zakonodaji v Republiki Sloveniji. Obravnavano bo, kako se je postopek razvijal od njegove uvedbe do danes. Osrednji del naloge bo posvečen namenu odpusta obveznosti in oviram, ki lahko preprečijo odpust. Podrobno bodo analizirani dejavniki, ki vplivajo na trajanje preizkusnega obdobja za odpust obveznosti. V tem kontekstu bo predstavljena vloga stečajnega upravitelja, katerega naloge in odgovornosti so ključne za potek in izid stečajnega postopka. Magistrsko delo bo vključevalo analizo pravnih virov, sodne prakse in aktualne zakonodaje na področju insolvenčnega prava tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Cilj raziskave je predstaviti celostno sliko o dejavnikih, ki vplivajo na odpust obveznosti, ter opredeliti odgovornosti stečajnega dolžnika in drugih vpletenih strani od začetka stečajnega postopka dalje. S tem bo prispevek k razumevanju postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomagal tako strokovnjakom na področju prava kot tudi širši javnosti pri boljšem razumevanju tega pomembnega pravnega instituta.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, odpust obveznosti, ovire za odpust, obveznosti
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 372; Prenosov: 0 |
4. |
5. |
6. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KARDIOVASKOLARNIM OBOLENJEMTina Sgerm, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Kardiovaskularna obolenja, kot so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca in aritmije, so eden glavnih vzrokov smrti po svetu in letno terjajo okoli 19,7 milijonov življenj. Pod kardiovaskularna obolenja spadajo bolezni, ki prizadenejo srce in/ali ožilje. Napredek znanosti in zdravstva terja več časa, specifičnosti in znanja medicinskih sester, katerih vloga je bistvena za pomoč kardiovaskularnim pacientom, ki jih je vedno več. Medicinske sestre morajo biti visoko izobražene, fizično in psihično sposobne prenesti vse izzive, ki jih področje prinaša, hkrati pa se seznanjati z novimi odkritji in jih uspešno vključiti v obravnavo kardiovaskularnih pacientov. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem.
Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir sekundarnih podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene, domače in tuje literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, Cinahl in PubMed. Vzorec je vključeval 6 diplomiranih medicinskih sester, starih od 26 do 61 let, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s kardiovaskularnimi obolenji.
Rezultati: Ključne naloge medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega kardiovaskularnega pacienta po mnenju intervjuvank so merjenje EKG, merjenje vitalnih funkcij in ukrepanje ob njihovih odstopanjih, aplikacija terapije in omejevanje popite tekočine za paciente s srčnim popuščanjem in vzgojno-izobraževalno delo. Med največjimi ovirami so pomanjkanje kadra, predolge čakalne vrste in odnosi s pacienti. Pomanjkljivosti medicinskih sester pa so premalo znanja, izkušenj in časa za paciente. Za odpravo ovir in pomanjkljivosti je treba pridobiti kader, ustaliti mentorstvo, ki je ena na ena in ki ga opravlja medicinska sestra z vsaj petimi leti delovnih izkušenj, treba bi bilo delati na izobraževanju tako v šoli kot pri že zaposlenih in urediti komunikacijske poti med vsemi nivoji zdravstva.
Razprava: Ugotovili smo, da je najpomembnejša naloga medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem vzgojno-izobraževalno delo. Enako velja pri hospitaliziranem pacientu. Poleg tega je pomembno tudi redno merjenje vitalnih funkcij. Med največjimi ovirami današnjega časa so pomanjkanje kadra in predolge čakalne dobe, medicinskim sestram pa primanjkuje znanja, izkušenj in časa. Za razrešitev je nujno, da se kader dobi in bolje izobrazi, kar velja tudi za že zaposlene medicinske sestre.
Ključne besede: kardiovaskularna obolenja, vloga medicinske sestre, ovire v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 1175; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,99 MB) |
7. PERCEPCIJE NETRADICIONALNIH ŠTUDENTOV O TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJIJanko Goljar, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem
izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih
študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom.
Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od
družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne
paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop
v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove
študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega
izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost
uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v
procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ
ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega
raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S
pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je
namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega
izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne
bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov
ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov
novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v
korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo.
Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski
nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo
primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 860; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,00 MB) |
8. |
9. |
10. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2023; Ogledov: 1528; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,39 MB) |
