Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zloraba referenduma v povezavi z rusko agresijo nad Ukrajino : magistrsko delo
Kristian Ukmar, 2025, magistrsko delo

Opis: V svojem magistrskem delu sem raziskoval zlorabo referenduma kot pravnega in političnega mehanizma v kontekstu ruske agresije na Ukrajino. Referendum kot izraz volje ljudstva ima pomembno vlogo v demokratičnih sistemih, vendar pa je v zadnjem desetletju vse pogosteje zlorabljen za dosego političnih ciljev, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Ruska praksa organiziranja t. i. referendumov na zasedenih ukrajinskih ozemljih predstavlja enega najizrazitejših primerov tovrstne zlorabe, kar odpira pomembna vprašanja glede njegove legitimnosti in pravnih posledic. V raziskavi sem uporabil kombinacijo zgodovinsko-pravne, primerjalnopravne in analitične metode, s katerimi sem preučeval teoretične osnove referenduma, njegovo pravno naravo in vlogo v sodobnem mednarodnem pravu. Osredotočil sem se tudi na mednarodne standarde za izvedbo referendumov ter primerjal primere zlorabe na primeru Ukrajine z drugimi precedensi, kot sta Kosovo in Katalonija. Namen raziskave je bil celovito analizirati nezakonite referendume, ki jih je organizirala Ruska federacija na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, in preveriti njihovo skladnost z mednarodnimi pravnimi normami. Ugotovil sem, da ti referendumi niso izpolnjevali osnovnih pogojev legitimnosti – potekali so pod vojaško okupacijo, brez demokratičnega nadzora in ob sistematičnih kršitvah volilnih standardov. Posledično mednarodna skupnost teh rezultatov ne priznava, kar potrjuje njihovo pravno ničnost. Ugotovil sem tudi, da gre pri tem za zavestno manipulacijo s pravico do samoodločbe v nasprotju z načelom ozemeljske celovitosti. Izvirnost mojega dela je v tem, da sem obravnaval zlorabo referenduma kot sistemski pojav, ki ima daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnega pravnega reda. Menim, da je treba okrepiti pravne mehanizme, ki bi preprečevali tovrstne zlorabe, in izboljšati mednarodne odzivne mehanizme, vključno s sankcijami. Moje ugotovitve so lahko uporabne pri oblikovanju zakonodaje za zaščito državne suverenosti, pri mednarodnih pravnih presojah in v izobraževalne namene. Omejitev raziskave predstavljajo predvsem politične okoliščine in nezmožnost neposredne pravne intervencije mednarodne skupnosti, kar kaže na potrebo po reformi obstoječih varnostnih struktur.
Ključne besede: referendum, plebiscit, Ukrajina, vojna, Rusija, mednarodno pravo, politika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 105; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega naroda : magistrsko delo
Špela Gomboc, 2016, magistrsko delo

Opis: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Ključne besede: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2017; Ogledov: 5219; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh