1. Komuniciranje kot orodje za upravljanje stresa in dobrega počutja zaposlenihMartina Petrič, 2025, ni določena Opis: Vsak zaposleni se vsakodnevno srečuje s komunikacijo na delovnem mestu, ki zagotovo vpliva tudi na nivo stresa, ki ga doživlja, ter na počutje. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo dejavnike komunikacije na delovnem mestu ter medsebojno odvisnost oz. neodvisnost s stresom ter počutjem. Komuniciranje, ki v veliki meri zaznamuje dinamiko odnosov na delovnem mestu, je tema brez konca, saj je osnova človekovega delovanja kot družbenega bitja.
Najprej smo v teoretičnem delu povzeli glavne pojme, ki se nanašajo na magistrsko nalogo, in sicer smo podrobneje razčlenili komuniciranje, stres ter počutje na delovnem mestu. Opisali smo glavne značilnosti posameznih pojmov pa tudi vzroke in posledice njihovega delovanja.
V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete in analize podatkov s programom PSPP raziskovali povezavo med pozitivno komunikacijo, spodbudnim in podpornim delovnim okoljem ter počutjem zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako smo, v povezavi s komunikacijo, skušali ugotoviti razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Zanimalo nas je tudi, ali dobro počutje vpliva na to, da zaposleni ostajajo na trenutnem delovnem mestu, ter ali je morda plača edini dejavnik, da zaposleni ne menjajo delovnega mesta. V povezavi z zamenjavo delovnega mesta nas je zanimalo še, kako dobri odnosi v kolektivu vplivajo na namero o zamenjavi delovnega mesta.
Ugotovili smo, da se zaposleni najbolje počutijo ob odkriti komunikaciji z nadrejenimi, ob podpori sodelavcev pa je nižji tudi nivo stresa, ki ga občutijo na delovnem mestu. Izkazalo se je, da zaposleni, ki jim je glavna motivacija plača, pogosteje občutijo stres na delovnem mestu. Razlik v doživljanju stresa med moškimi in ženskimi v naši raziskavi sicer nismo zaznali. Ugotovili smo, da delovna doba na trenutnem delovnem mestu ni nujno povezana z dobrim počutjem zaposlenih, so pa zaposleni, ki imajo dobre odnose s sodelavci, manj nagnjeni k nameri o zamenjavi delovnega mesta.
Ključne besede: komuniciranje, stres, dobro počutje, zadovoljstvo, medsebojni odnosi, delovno mesto, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 405; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Vloga fizioterapevtov za izboljšanje počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih pogojihŽana Robič, 2025, diplomsko delo Opis: Vloga fizioterapevtov je izjemno pomembna pri izboljšanju počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih okoljih. Sodobni način dela in dolgotrajnega sedenja, pogosto povzroča negativne posledice za telesno zdravje z bolečinami v hrbtenici, mišično napetostjo in težavami z držo. Prav tako dolgotrajno sedenje vpliva na duševno počutje, saj povečuje utrujenost, zmanjšuje produktivnost in povzroča višje ravni stresa. V raziskavi smo se osredotočili na proučevanje vpliva fizioterapevtov na izboljšanje počutja zaposlenih s pomočjo preventivnih ukrepov, kot so prilagojene telesne vaje, masaže, svetovanje o ergonomiji in spodbujanju gibanja. Rezultati raziskave potrjujejo, da redno izvajanje terapevtskih vaj in masaž na delovnem mestu pomembno prispeva k boljšemu telesnemu počutju zaposlenih. Analiza odgovorov iz vprašalnikov kaže zmerno pozitivno oceno terapevtskih vaj, saj so preiskovanci poročali o zmanjšanju bolečin in večji motivaciji za delo po opravljenih intervencijah. Povprečna ocena vpliva prisotnosti fizioterapevta na delovnem mestu na telesno počutje je znašala 5,50, kar kaže na pozitiven odnos zaposlenih do teh aktivnosti. Ugotovitve kažejo, da fizioterapevti igrajo ključno vlogo v delovnih okoljih, saj s svojim strokovnim znanjem pomagajo zmanjševati telesne težave, izboljšajo splošno počutje zaposlenih in prispevajo k večji produktivnosti. S pravilno izvedenimi vajami, prilagojenimi posameznikom, s svetovanjem o ergonomiji delovnega prostora, bi se lahko bistveno zmanjšala tveganja za poškodbe in težave, povezane z dolgotrajnim sedenjem.
Ključne besede: fizioterapija, počutje, delovno mesto, sedeče delo, vloga fizioterapevtov
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 579; Prenosov: 18
Celotno besedilo (654,27 KB) |
6. Učinki masaže na delovnem mestu na zaposlene : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDavid Renko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Masaža, ena najstarejših oblik zdravljenja, se že stoletja uporablja za lajšanje bolečin, sproščanje napetosti in izboljšanje splošnega počutja. Hipokrat, pogosto označevan kot »oče medicine«, je v 5. stoletju pred našim štetjem zapisal, da »zdravnik mora biti izkušen v mnogih stvareh, vendar zagotovo tudi v masaži« (Osborn 2016). Masaža na delovnem mestu je inovativni pristop, ki se vse pogosteje uporablja kot del programov za dobro počutje zaposlenih. Cilj takih programov je zmanjšati stres, povečati produktivnost in zmanjšati bolniško odsotnost zaposlenih (Arena idr. 2013, 610). Namen: Namen naloge je ugotoviti, ali mobilizacija mehkih tkiv oziroma masaža pozitivno vpliva na zaposlene, ali zmanjšuje bolečino in stres na delovnem mestu ter ali vpliva na kratkotrajno znižanje krvnega tlaka. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja in obdelave podatkov. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in merjenjem krvnega tlaka. V raziskavo je bilo vključenih 40 ljudi, zaposlenih v proizvodnji pri enem izmed slovenskih podjetij. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima masaža pozitivne učinke na počutje zaposlenih in pripomore k zmanjšanju bolečine, ki se pojavlja na delovnem mestu. Prav tako so zaposleni poročali o zmanjšanem občutku stresa v tednu, ko so bili deležni masaže na delovnem mestu, prišlo je tudi do kratkoročnega znižanja krvnega tlaka. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo na pomen vključevanja masaž v programe za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Poleg tega pa lahko tudi pozitivno pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti delavcev.
Ključne besede: masaža, zaposleni, bolečina, stres, počutje
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 529; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,38 MB) |
7. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših zaposlenih z računalniškim kognitivnim treningom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaZdenka Milič Kavčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Pospešeno staranje svetovnega prebivalstva bo vodilo do povečanja deleža starejših v delovni sili. Računalniški kognitivni trening (RKT) je učinkovit pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti, vendar kljub temu njegove koristi za starejše delavce ostajajo premalo raziskane. Preverjali smo učinkovitost RKT v realnem okolju, na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlenih, starih 50+ let, iz javnega sektorja. Metode: referenti za izvajanje zavarovanj (n = 82) so bili randomizirani bodisi v intervencijsko skupino (24 45-minutnih vadb RKT dvakrat na teden) bodisi v pasivno kontrolno skupino. Meritve kognitivnih sposobnosti, dobrobiti (well-being), zadovoljstva pri delu in produktivnosti so bile zbrane in ocenjene pred in po-RKT. Rezultati: Udeleženci, ki so opravljali RKT, so izboljšali izvršilne sposobnosti (p = 0,04). Opaziti je trend spremembe delovne produktivnosti po-RKT (p = 0,09), pri čemer je kontrolna skupina pokazala znaten upad (p = 0,02), medtem ko je intervencijska skupina ostala stabilna. Zaključek: RKT med delovnim časom pisarniških delavcev pozitivno vpliva na kognicijo in ohranjanje dobrobiti brez padca produktivnosti (kljub porabi 5 % delovnega časa za RKT). Ob novih izzivih in zahtevah spreminjajočih se delovnih mest bi RKT lahko bil preventivna in podporna intervencija za pomoč starejši delovni sili pri ohranjanju in izboljšanju kognitivnih in vedenjskih sposobnosti.
Ključne besede: starejši zaposleni 50+, računalniški kognitivni trening (RKT), dobro počutje (well-being), produktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 936; Prenosov: 26
Celotno besedilo (9,64 MB) |
8. |
9. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 1083; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,67 MB) |
10. |
