1. |
2. Podnebne spremembe in ekonomske posledice : sanacija posledic, vpliv na vrednost nepremičnin in investicije v SlovenijiTijana Janković, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Podnebne spremembe in ekonomske posledice: sanacija posledic, vpliv na vrednost nepremičnin in investicije v Sloveniji raziskuje vpliv podnebnih sprememb na nepremičninski sektor v Sloveniji po letu 2022, s poudarkom na ekonomskih, zakonodajnih in zavarovalniških vidikih. Namen raziskave je podati celovit vpogled v to, kako ekstremni vremenski pojavi, zlasti poplave in požari, vplivajo na vrednost nepremičnin, investicijske odločitve in obstoječe mehanizme prilagajanja, vključno z zakonodajo, državno pomočjo in zavarovalniškimi politikami. Glavni cilji dela so bili: analizirati kratkoročne in dolgoročne posledice podnebnih sprememb na cene in povpraševanje po nepremičninah; proučiti zakonodajo Republike Slovenije in Evropske unije na področju prilagajanja nepremičnin; oceniti vlogo zavarovalnic pri obvladovanju tveganj in raziskati vpliv podnebnih tveganj na odločitve investitorjev. Poseben poudarek je namenjen tudi državni pomoči, kot so predplačila, subvencije in investicije v sanacijo po poplavah leta 2023, ter njeni učinkovitosti pri stabilizaciji nepremičninskega trga. Empirična analiza je pokazala, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na vrednost nepremičnin. Na ogroženih območjih vrednost stagnira ali pada, medtem ko v varnejših regijah, kot sta Ljubljana in Obala, še naprej narašča. Kupci po letu 2022 pogosteje iščejo individualne hiše na varnih lokacijah. Ugotovljeno je bilo, da je bila državna pomoč v regijah, kot sta savinjska in gorenjska, ključna za hitro obnovo, vendar so bile večstanovanjske stavbe pogosto zapostavljene. Zavarovalnice se odzivajo z višanjem premij in širšimi kritji, a dostopnost zavarovanja ostaja problematična na najbolj ogroženih območjih. Sklepno delo potrjuje tri raziskovalne hipoteze: podnebne spremembe znatno vplivajo na vrednost nepremičnin, sanacijski ukrepi so bili osredotočeni predvsem na individualne hiše, kar je ustvarilo neuravnoteženost pri obnovi, in hitrejše okrevanje nepremičninskega trga je bilo zaznano tam, kjer je bila zagotovljena obsežna finančna pomoč. Delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju podnebno pogojenih tveganj v nepremičninskem sektorju ter ponuja priporočila za razvoj trajnostne, odporne in zakonodajno podprte nepremičninske politike v Sloveniji.
Ključne besede: podnebne spremembe, ekonomske posledice, nepremičnine, sanacija, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti : magistrsko deloNataša Grum, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti preučuje trajnostne bivalne prakse in pripravljenost prebivalcev Slovenije na prilagoditev svojih bivalnih prostorov v skladu s konceptom zadostnosti. Ta koncept temelji na prostovoljnih spremembah življenjskega sloga, ki zmanjšujejo porabo virov in okoljski odtis, hkrati pa zagotavljajo ustrezno kakovost življenja znotraj omejitev planeta. V delu so opredeljeni ključni izzivi 21. stoletja, vključno s podnebnimi spremembami, naraščajočo urbanizacijo, staranjem prebivalstva in rastočimi emisijami toplogrednih plinov. Predstavljeni so alternativni pristopi v stanovanjski politiki in prakse, kot so mini hiške, mikro stanovanja, skupnostno sobivanje, samooskrbne ekološke vasi ter pozitivne energetske soseske. Ti modeli naslavljajo pereče težave, kot so naraščajoče povpraševanje po stanovanjskih površinah, pritiski na naravne vire in potreba po zmanjšanju emisij. Empirični del raziskave temelji na kvantitativni metodi anketnega vprašalnika, s katerim smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti prebivalcev o trajnostnih oblikah bivanja, pripravljenost na zmanjšanje bivalne površine ter prilagoditev življenjskega sloga in motivacijske dejavnike in ovire za sprejetje koncepta zadostnosti. Raziskava ugotavlja, da so anketiranci zmerno ozaveščeni o trajnostnih praksah, vendar nizko motivirani za spremembe v smeri zmanjšanja svojih bivalnih površin. Ovire vključujejo predvsem ustaljene navade, navezanost na lastništvo nepremičnin ter pomanjkanje finančnih spodbud. Delo zaključujemo z oblikovanjem priporočil za izboljšanje trajnostne stanovanjske politike, vključno s povečanim ozaveščanjem, finančnimi spodbudami in promocijo novih trajnostnih bivalnih modelov. Predstavlja temelj za prihodnje raziskave in strategije, namenjene zmanjšanju okoljskega odtisa stanovanjskega sektorja ter doseganju podnebnih ciljev.
Ključne besede: koncept zadostnosti, življenjski slog, okoljski odtis, podnebne spremembe, demografske spremembe, mini hiške, mikro stanovanja, sobivanje, samooskrbne ekološke vasi, pozitivne energetske soseske
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 771; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,72 MB) |
4. Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko deloMaja Matičič, 2025, magistrsko delo Opis: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve.
Ključne besede: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 847; Prenosov: 30
Celotno besedilo (9,33 MB) |
5. Podnebne spremembe in ustreznost pravne ureditve ukrepov v kmetijstvu : magistrsko deloMartina Šilc Žužek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 900; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko deloLea Čejvanovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 1192; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. |
8. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023, ni določena Opis: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju.
Ključne besede: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe.
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2023; Ogledov: 1622; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,18 MB) |
9. |
10. Projekt deblo++Tadeja Primožič, 2022, strokovni članek Ključne besede: gozd, lastniki, trajnostno upravljanje, podnebne spremembe, vroče točke, forest, owners, sustainable management, climate change, hotspots
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2023; Ogledov: 2925; Prenosov: 28
Celotno besedilo (922,89 KB) |
