1. |
2. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu : magistrsko deloTadeja Kokelj Jeršin, 2025, magistrsko delo Opis: Skozi magistrsko delo smo predstavili razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu. V magistrskem delu smo se v zaključku osredotočili na preučevanje razmerja med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu na področju zdravstva in socialnega varstva. Pri tem smo naleteli na glavni problem, in sicer da raziskav na izbrano tematiko za področje zdravstva in socialnega varstva ni. To nam je otežilo raziskavo, zato smo iskali podobnosti in razlike v splošnih načelih. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu je v Sloveniji v slednjih določbah točno določeno. Tako ZKolP in ZDR-1, ki sta tudi osnova za sestavo kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva, natančno določata, v katerih primerih je možno pravice delavcev urediti ugodneje ali manj ugodneje. Ugotovili smo tudi, da imamo v RS delovnopravno ureditev dobro urejeno. Delovnopravno ureditev Slovenije smo primerjali z Italijo in Veliko Britanijo. Slovenija ima podobno pravno ureditev kot Italija, se pa slovenska delovnopravna ureditev močno razlikuje od delovnopravne ureditve v Veliki Britaniji. Poklici v zdravstvu in socialnem varstvu se razlikujejo od drugih poklicev. Poleg zakonov in predpisov o zaposlovanju morajo zdravstveni in socialni delavci upoštevati še številna pogajanja, da lahko izboljšajo delovne pogoje. Obsežna uporaba delovnopravne zakonodaje pa lahko postopoma oslabi upoštevanje kolektivnih pogodb, zakonov, smernic in predpisov na področju zdravstva in socialnega varstva.
Ključne besede: zakon, kolektivna pogodba, kolektivno pogajanje, zdravstvo, socialno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 1013; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (734,03 KB) |
3. Sindikalna svoboda : magistrsko deloEma Kaštrun, 2024, magistrsko delo Opis: Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Ključne besede: sindikalna svoboda, sindikat, ustanavljanje sindikatov, delavci, stavka, kolektivno pogajanje, socialni dialog
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 1351; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,45 MB) |
4. |
5. |
