Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Slovenska policija je leta 2021 na podlagi večletnih priprav in proučevanj delovanja tujih policij po vzoru tujih policij ustanovila avtocestno policijo, da bi se zagotovil višji standard prometne varnosti na omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest, ki je postajalo vse kompleksnejše, prometno vse bolj obremenjeno, zato se je povečalo tudi število posledic. Z metodo kompilacije so bile v uvodu predstavljene posledice prometnih nesreč na evropskem avtocestnem omrežju, prav tako so bile predstavljene smernice Evropske komisije za izboljšanje prometne varnosti. Razlogi za ustanovitev in proces ustanavljanja slovenske avtocestne policije so bili opisani z metode deskripcije. Vrednotenje dela avtocestne policije in posledice nastanka prometnih nesreč so bile na podlagi komparativne metode med sabo primerjane skozi tri časovna obdobja, začenši z obdobjem pred ustanovitvijo avtocestne policije, čas njenega delovanja in obdobje po njeni ukinitvi. Na podlagi omenjene primerjave je bilo ugotovljeno, v katerem obdobju je bila prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest najboljša, in kak je bil prispevek policije k varnosti prometa. Omenjena primerjava odgovarja na drugo raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na prometno varnost po ukinitvi avtocestne policije, in sicer, da se zaradi ukinitve avtocestne policije ni poslabšala prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest. Leta 2022 se je vodstvo Policije odločilo ukiniti avtocestno policijo, razloge za ukinitev smo na podlagi metode analize in empirične metode podrobno proučili in interpretirali. Z obema metodama je bilo odgovorjeno na raziskovalno vprašanje, vezano na razloge ukinitve omenjene organizacije, in sicer je bila kot poglavitni razlog ukinitve ugotovljena neustrezna kadrovska politika policije, ki ni uspela zagotoviti zadostnega števila novih policistov in hkrati preprečiti aktivnim policistom, da bi zapuščali policijo. Opisano je onemogočilo nadaljnje kadrovsko popolnjevanje enot avtocestne policije in vseh preostalih enot policije. Ugotovitve, zajete v magistrskem delu, bodo prispevale k razumevanju odločitev vodstva Policije pri ustanovitvi in ukinitvi avtocestne policije, izpostavljene dobre prakse med njenim delovanjem pa naj bodo vodilo za nadaljnji razvoj, ki naj bo usmerjen k zagotavljanju večje prometne varnosti omrežja avtocest in hitrih cest.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, specializirana enota avtocestne policije, postaja prometne policije, prometna varnost, omrežje avtocest in hitrih cest
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 248; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,16 MB)

Ključne besede: policija, omejitev gibanja, epidemije, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 481; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Svoboda združevanja in izražanja je ustavno varovana pravica, ki se jo lahko omeji zgolj v izjemnih primerih. Poglavitna naloga države je, da zagotavlja pogoje za proteste, hkrati pa ima dolžnost ohranjati javni red in varnost. Raziskovalno delo se osredotoča na izvajanje nalog policije za zagotavljanje varnosti udeležencev protestnega shoda in drugih ljudi ter njihovega premoženja. Tudi policija Republike Slovenije se srečuje z nasilnimi protesti, zato mora biti pripravljena, da tovrstna dejanja prepreči. Ker je učinkovito preprečevanje nasilja v množici zapleteno in zahtevno, morajo policisti poznati dejavnike, ki vplivajo na dogajanje v množici. Še posebej morajo biti osredotočeni na tiste, ki množico privedejo da postane nasilna. Že ob zaznavi, da bo na nekem območju potekal protestni shod, mora policija pripraviti in načrtovati naloge ter ukrepe. Policisti, kot tudi vodje protestnih shodov se morajo zavedati pomembnosti medsebojne komunikacije, tako za zagotavljanje legitimnih ciljev protestnikov, kot tudi pri reševanju morebitnih konfliktnih situacij. Policija si mora prizadevati, da konflikte v začetni fazi rešuje z usmerjenim policijskim delom. V primerih množičnih kršitev pa policija lahko uporabi le tista prisilna sredstva, s katerimi bo z najmanjšimi škodljivimi posledicami zagotovila javni red in varnost. Uporabo prisilnih sredstev slovenske policije zoper množico bomo primerjali z zakonskimi ureditvami policij izbranih tujih držav, in sicer glede skladnosti z uveljavljenimi načeli o uporabi prisilnih sredstev. Ugotovljena spoznanja so tako namenjena policijskim vodjem pri izpopolnjevanju in usposabljanju, kot tudi organizatorjem protestnih shodov pri načrtovanju in izvedbi protestnih zbiranj.
Ključne besede: protestni shod, policija, množica, komunikacija, nasilje, prisilna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 762; Prenosov: 54
Celotno besedilo (894,06 KB)

Opis: Magistrsko delo oriše in analizira stanje zakonodaje v Sloveniji glede obravnave in zaščite mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen opisu vlog različnih deležnikov, ki so ključni pri zaznavi, prijavi, odkrivanju in pregonu KD na škodo otrok. Kazenska zakonodaja v Sloveniji se je v zadnjih letih pomembno spremenila s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) in še posebej z Zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), ki je v celoti stopil v veljavo 1. 5. 2024, ki omogoča, da se mladoletne žrtve določenih KD, izjemoma pa tudi drugih KD, celostno obravnavajo v prilagojenem okolju v hiši za otroke za potrebe (pred)kazenskega postopka. Na prilagajanje kazensko procesne zakonodaje so pomembno vplivale mednarodne organizacije s svojimi konvencijami in t. i. soft law dokumenti, ki krepijo in ozaveščajo o pomenu varstva otrok žrtev. Pomembno vlogo ima tudi sodna praksa ESČP. Dejstvo, da je Slovenija članica EU, dodatno vpliva na prilagajanje zakonodaje, pri čemer je še posebej pomembna Direktiva 2012/29/EU o pravicah žrtev. V nalogi so predstavljeni predlogi otrok pred sprejemom ZZOKPOHO, njihova (ne)vključenost v zakon in izkušnja zaslišanega otroka v HZO. Ugotavljamo, da imamo ustrezne pravne podlage za zaščito mladoletnih žrtev v kazenskem postopku, vendar so možne izboljšave. Ugotovili smo, da bi naša ureditev lahko bila v večji meri usklajena z Barnahus standardom št. 4. Tudi ureditev glede Službe za podporo oškodovancem je pomanjkljiva in je pomembno, da se ustanovi na vseh sodiščih. Predlagamo tudi vzpostavitev spletne strani in telefonske linije za pomoč žrtvam po zgledu iz ZDA ali Francije. Dejanska zaščita otrok je mogoča le s primernim znanjem in predanostjo vseh vključenih, zato bi morali biti pooblaščenci mladoletnih žrtev posebej specializirani, podobno kot zagovorniki mladoletnih storilcev. Razmisliti bo treba o ustreznem načinu zaščite otrok in zatiranju kaznivih dejanj, povezanih s spletom. V želji po zagotavljanju večje zaščite otrok in zatiranju kriminalitete v njihovo škodo vidimo potrebo tudi po noveliranju dveh členov KZ-1 (173.a in 192. člen).
Ključne besede: zaščita otrok, mladoletna žrtev, mladoletna žrtev, forenzični intervju, kazniva dejanja, medvrstniško (spletno) nasilje, (pred)kazenski postopek, policija, tožilstvo, VIZ, Barnahus
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 2175; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 1216; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,46 MB)