1. |
2. Zgodovinski vpliv Rusije na sodobne olimpijske igre : magistrsko deloDomen Dolinar, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje vlogo športa – predvsem olimpijskih iger (OI) – kot političnega prizorišča v ruskem zgodovinskem kontekstu. Namen raziskave je analizirati, žkako so ruske (in predhodno sovjetske) politične odločitve skozi čas instrumentalizirale šport za doseganje državnih ciljev ter kakšne posledice so te odločitve imele za moderne OI. Raziskava temelji na zgodovinski metodi, z analizo arhivskih virov, uradnih dokumentov Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in sekundarne literature. Uporabljena je bila kvalitativna analiza ključnih primerov, kot so olimpijski bojkoti, propagandni vidiki športnih tekmovanj ter primeri sistemskega dopinga, da bi se osvetlila prepletenost športa in politike. Ključne ugotovitve kažejo, da je ruska država šport redno uporabljala kot orodje mehke moči in sredstvo za krepitev mednarodnega ugleda – od hladne vojne, ko je Sovjetska zveza (ZSSR) prek športnih uspehov uveljavljala svojo ideologijo, do sodobne Rusije, ki je z gostiteljstvom iger (npr. Soči 2014) ter državnim športnim programom (vključno z dopingom) krepila nacionalni ponos. Te politično motivirane poteze so pomembno vplivale na olimpijsko gibanje, denimo povzročile največji bojkot v zgodovini iger leta 1980, sprožile reforme na področju protidopinških politik in postavile pod vprašaj apolitičnost športa. Pomen raziskave je v tem, da poglobi razumevanje prepleta športa in politike ter ponuja zgodovinsko perspektivo za razumevanje današnjih izzivov – od športne diplomacije do vprašanja politične nevtralnosti OI.
Ključne besede: športna diplomacija, mehka moč, olimpijske igre, Ruska federacija, šport in politika, geopolitični interesi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Ustavni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanje kmetijskih zemljišč : magistrsko deloLuka Juriševič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ustavnopravni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanja kmetijskih zemljišč v slovenskem pravnem redu. Lastninska pravica je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave RS, vendar ni absolutna. Njeno izvrševanje je omejeno s 67. členom Ustave, ki lastnini priznava tri temeljne funkcije - ekološko, socialno in gospodarsko, ter s 15. členom, ki določa, da se pravica posameznika konča tam, kjer se začne pravica drugega. Slednje se še posebej odraža v kmetijskem sektorju na področju omejitev glede prometa z zemljišči, ki ima strateški pomen za prehransko varnost in suverenost države. Poseben poudarek je namenjen dedovanju kmetijskih zemljišč, ki se po splošnih pravilih Zakona o dedovanju pogosto razdeli na več dedičev, kar vodi v fragmentacijo zemljišč in zmanjšuje njihovo gospodarsko učinkovitost. Zakonodajalec je zato z uvedbo instituta zaščitene kmetije določil poseben režim dedovanja, ki temelji na načelu nedeljivosti kmetijskega gospodarstva. Ta ureditev zasleduje ciljem preprečevanja drobitve kmetijskih zemljišč, zagotavljanja njihove trajnostne rabe in ohranjanja podeželskega prostora, s čimer se neposredno uresničujejo ustavno varovane funkcije lastnine. Raziskava temelji na normativni analizi ustavnih določb, zakonodaje, sodne prakse slovenskih sodišč ter odločitev Ustavnega sodišča RS, dopolnjuje pa jo komparativni pregled ureditev v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Poleg tega delo vključuje pregled strokovne literature ter poudarja pomen ekonomske in socialne vzdržnosti kmetijskih gospodarstev. Magistrsko delo ugotavlja, da je za dolgoročno ohranitev rodovitnih zemljišč in preprečitev njihove degradacije nujno nadaljnje razvijanje posebnih pravnih režimov, ki bi združevali ustavne zahteve varstva lastnine s cilji prehranske varnosti, varstva okolja in trajnostnega razvoja. Posebej pomembno je spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij z ustreznimi davčnimi, finančnimi in institucionalnimi ukrepi, saj brez generacijske prenove podeželje in kmetijska politika države ne moreta dosegati zastavljenih ciljev.
Ključne besede: lastninska pravica, dedovanje kmetijskih zemljišč, zaščitena kmetija, kmetijska politika, fragmentacija zemljišč
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 188; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Usklajenost stanovanjske politike Mestne občine Koper z aktualnimi izzivi občineMojca Hilj Trivić, Žiga Čepar, Malči Grivec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: stanovanjska politika, nepremičnine, nakup stanovanja, najem stanovanja, mnenje občanov, mnenjske raziskave, Mestna občina Koper
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 257; Prenosov: 3
Celotno besedilo (343,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in Evropski uniji : magistrsko deloSimona Markič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in EU, s primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo. Avtorica preučuje, kako institucionalna in funkcionalna decentralizacija vplivata na učinkovitost črpanja razvojnih sredstev, zlasti v okviru kohezijske politike EU. Posebno pozornost nameni primerjavi dveh občin – Preddvor (Slovenija) in Železna Kapla-Bela (Avstrija) –, da bi osvetlila razlike v organizaciji, strategiji in uspešnosti razvoja. Ugotovitve kažejo, da ima Avstrija zaradi večnivojskega upravljanja in strukturiranega institucionalnega sistema boljše pogoje za učinkovito izvajanje razvojnih politik. V Sloveniji regionalne razlike ostajajo izrazite, predvsem med vzhodnim in zahodnim delom države, ter se nekoliko povečujejo, medtem ko se v Avstriji malenkostno znižujejo. Avtorica predlaga krepitev regionalne ravni kot tudi večjo usklajenost med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Analiza vključuje tudi oceno strateških mednarodnih okvirov (EU, OECD, ZN), s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu ter pomenu uravnoteženega razvoja. Delo zagovarja pristop »od spodaj navzgor« kot ključen za prepoznavanje lokalnih potreb in učinkovitejšo porabo sredstev. Cilj je oblikovati priporočila za izboljšanje sistema financiranja občin in regij v Sloveniji ter s tem prispevati k skladnejšemu in bolj odpornemu razvoju države. Delo predlaga bistveno okrepitev regionalne ravni, manjkajoče ravni odločanja med državo in občino, z namenom večje decentralizacije razvojnega financiranja z nacionalne ravni ter preprečevanja razdrobljenosti lokalnega razvoja in boljšega povezovanja med občinami zaradi regionalnih razvojnih izzivov. S tem pa se preko decentralizacije razvojnega financiranja na regionalno raven (ter hkratne koncentracije razvoja z občinske ravni) poveča odpornost države kot celote in izboljša izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov ter učinkovitejše naslavlja regionalne razvojne potrebe. Primerjalno z Avstrijo to ne pomeni federalizacije na pokrajine, temveč bolj odločno in institucionalno urejeno decentralizacijo na regionalno raven, primerljivo z decentralizacijo na subregionalno raven v Avstriji.
Ključne besede: razvojno financiranje, regionalni razvoj, kohezijska politika, decentralizacija, občine, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 327; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,69 MB) |
6. Evropska unija v Sahelu : magistrsko deloDanilo Klinar, 2026, magistrsko delo Opis: Kompleksna kriza v Sahelu, predvsem v državah Malija, Burkini Faso in Nigra, kljub več kot desetletju naporov s strani mednarodne skupnosti in posameznih držav varnostno stabilizirati območje, še vedno traja. Dejavniki, tako notranji kot zunanji, ki vplivajo oziroma poganjajo samo krizo, še vedno obstajajo. Migracije prebivalstva so samo ena izmed posledic, ki − če prerasejo iz notranje razseljenosti v migracije iz držav − lahko pomenijo tudi posledice za širšo regijo, vključno z Evropo. Evropska unija tokrat ni stala ob strani in se je aktivno vključila v reševanje krize že v letu 2013 ter več kot desetletje z različnimi instrumenti moči poizkušala vplivati na izboljšanje stanja. Odrek gostoljubja s strani treh najbolj krhkih držav v območju delovanja je EU v letu 2024 vodilo k odločitvi, da prekine vse večje misije. Magistrsko delo analizira vzroke za nastalo kompleksno krizo, kakšna je bila in je še vedno vloga določenih mednarodnih organizacij in določenih držav ter posledic, ki jih to krizno območje ima za regijo in širše. Konkretno je bilo raziskana zunanja politika EU do tega območja, vključno s sproženimi misijami, od katerih smo EUTM Mali vzeli tudi kot študijo primera. Pri tem smo se osredotočili tudi na vpliv izvršilnosti misij na dosego ciljev mandatov misije. Raziskana je tudi dinamika nezakonitih migracij v EU, pred, med in po koncu delovanja misij v Sahelu. Dobljene rezultate magistrskega dela lahko tako razdelimo na tri področja, in sicer prvo opredeli cilje zunanje politike EU do Sahela, drugo področje se dotakne načina izvajanja mandatov misij EU v kontekstu izvršilnosti, neizvršilnosti, zadnje področje pa je analiza kvantitativnih podatkov nezakonitih migracij v EU v odnosu do delovanja misij EU v Sahelu. Rezultati magistrskega dela lahko posledično služijo odločevalcem pri oblikovanju zunanje politike do Sahela v prihodnje, obrambnemu področju pri oblikovanju vojaškega nasveta ob morebitnih prihodnjih operacijah in misijah EU ter notranji varnosti kot možen zgodnji indikator na pojav nezakonitih migracij iz tega področja.
Ključne besede: Sahel, boj za vire, ekstremni islamizem, vojaški udari, nezakonite migracije, zunanja politika, mirovne misije
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 299; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,65 MB) |
7. Učinkovitost črpanja sredstev EU za neposredna plačila na podlagi živalskih zahtevkov v Sloveniji : magistrsko deloBarbara Oražem, 2026, magistrsko delo Opis: Skupno kmetijsko politiko razumemo kot eno najpomembnejših politik Evropske unije, namenjeno zagotavljanju stabilne oskrbe s hrano, pravičnega dohodka za kmete ter trajnostnega razvoja podeželja. Pomemben del skupne kmetijske politike predstavljajo neposredna plačila, zlasti proizvodno vezana plačila na podlagi živalskih zahtevkov, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju živinorejskega sektorja, kmetijske krajine in prehranske varnosti. Namen magistrskega dela opredeljujemo kot analizo učinkovitosti črpanja sredstev Evropske unije za neposredna plačila na podlagi živalskih zahtevkov v Sloveniji v obdobju 2014–2024, s poudarkom na sektorjih govedoreje in drobnice ter na primerjavi med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Raziskavo utemeljujemo na kvantitativni analizi podatkov o zahtevkih, odobrenih živalih in izplačanih sredstvih ter na kvalitativni interpretaciji zakonodajnega okvira. Ugotavljamo, da je bila Slovenija pri črpanju sredstev razmeroma uspešna, vendar se pojavljajo razlike med posameznimi obdobji kmetijske politike in vrstami podpor. Analiza kaže, da so zakonodajne spremembe, zlasti uvedba strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pomembno vplivale na dinamiko črpanja sredstev. Primerjava kohezijskih regij potrjuje, da Vzhodna kohezijska regija v absolutnem obsegu prejema več sredstev, medtem ko se pri nekaterih kazalnikih učinkovitosti kaže večja relativna uspešnost Zahodne kohezijske regije. Sklepamo, da ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju regionalnih razlik ter ponujajo pomembna izhodišča za učinkovitejše izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji.
Ključne besede: skupna kmetijska politika, neposredna plačila, živalski zahtevki, vezana dohodkovna podpora, govedoreja, drobnica
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 298; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. MIGRACIJE IN EKONOMSKI RAZVOJ CILJNIH DRŽAV EU (PRISPEVKI K PRODUKTIVNOSTI, PODJETNIŠTVU, GOSPODARSKI RASTI)Jan Rode, 2026, ni določena Opis: Migracije predstavljajo pomemben gospodarski in družbeni pojav s katerim se srečujemo v Evropski uniji ter tudi drugod po svetu in so povezane z različnimi ekonomskimi kazalniki, kot so trg dela, sestava delovne sile in dolgoročna gospodarsko rast. Ta diplomska naloga preučuje gospodarske učinke migracij na ciljne države EU, s posebno podrobnostjo na produktivnosti, rasti, podjetništvu, zaposlenosti in plačah. Tekom diplomske naloge pa bomo natančno opisali tudi različne vrste migracij in vlogo migracijske politike EU pri upravljanju migracijskih tokov.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter empiričnega. Teoretični del predstavlja migracije kot gospodarski pojav, njihove glavne oblike in ključne dejavnike, ki vplivajo na odločitve posameznikov, da migrirajo. Empirični del pa temelji na analizi sekundarnih podatkov iz zanesljivih virov in pregleduje trende registriranih migracij, mobilnosti znotraj EU in nezakonitih prehodov meja.
Rezultati naše analize kažejo, da migracije pomembno vplivajo na trge dela in gospodarsko uspešnost. Ti učinki so odvisni od značilnosti migrantov, vključevanja na trg dela in institucionalnih okvirov v državah prejemnicah. Migracije lahko pomagajo zmanjšati pomanjkanje delovne sile in podpreti dolgoročno rast, vendar lahko neustrezne migracijske politike povzročijo kratkoročne pritiske na javne finance. Migracijska politika EU ima zato ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega vključevanja in trajnostnega upravljanja migracij.
Ključne besede: migracije, Evropska unija, gospodarski razvoj, trg dela, migracijska politika.
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 6
Celotno besedilo (609,31 KB) |
9. |
10. Vpliv inflacije na javni dolg v SlovenijiUrška Peršič Didovič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava odvisnost med inflacijo in javnim dolgom ter njun vpliv na makroekonomsko stabilnost in gospodarsko aktivnost. Inflacija kot eden ključnih kazalnikov gospodarskega stanja pomembno vpliva na kupno moč, potrošnjo in investicije, medtem ko javni dolg odraža finančno politiko države in njeno sposobnost upravljanja s proračunskimi viri. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni makroekonomski vidiki inflacije, njeni dejavniki in vpliv na gospodarske kazalnike, vloga monetarne politike pri njenem obvladovanju in pojav deflacije. Poseben poudarek je namenjen analizi gospodarskih učinkov inflacije v Sloveniji in državah Evropske unije. Nadalje je obravnavan javni dolg, pri čemer so analizirani njegovi vzroki, gibanje, struktura in zakonodajni okviri zadolževanja ter načini učinkovitega upravljanja. Empirični del magistrskega dela temelji na analizi podatkov o inflaciji in javnem dolgu v Sloveniji v obdobju od leta 1995 do leta 2024. Namen raziskave je bil proučiti razmerje med rastjo javnega dolga in inflacijo ter vpliv državnega zadolževanja na cenovno stabilnost in gospodarsko politiko. Z uporabo regresijske analize so bile analizirane ključne makroekonomske spremenljivke, identificirani vplivi inflacije na obseg in strukturo javnega dolga ter ocenjene posamezne kategorije javne porabe glede na njihov vpliv na zadolževanje države. Rezultati raziskave potrjujejo, da obstaja pomembna odvisnost med inflacijskimi pritiski in dinamiko javnega dolga, kar poudarja pomen usklajenega delovanja fiskalne in monetarne politike za dolgoročno stabilnost slovenskega gospodarstva. Na koncu magistrskega dela so podani predlogi za izboljšave, med katerimi je poudarjena potreba po oblikovanju proaktivne fiskalne politike, ki bi v obdobjih višje inflacije omogočala učinkovitejše upravljanje javnega dolga in prispevala k večji fiskalni stabilnosti države.
Ključne besede: inflacija, javni dolg, monetarna politika, cenovna stabilnost, zadolževanje.
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2026; Ogledov: 402; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,09 MB) |
