Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 9; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na delovanje in vpliv kadrovske službe pri pridobivanju, razvoju in prilagajanju kadrov. Te je nujno obravnavati kot edini stalno prilagajajoči se – kreativni in inovativni element vseh delovnih procesov, ki pri upravljanju z vedno novimi tehnologijami, metodami in organizacijskimi prijemi dela ustvarjajo presežno vrednost s tem, ko nadgrajujejo in razvijajo obstoječe stanje delovnega procesa. Z razumevanjem teh procesov, ustvarjanjem dobrih delovnih pogojev in ustvarjalne klime ter tudi s skrbjo za nenehni osebni in strokovni razvoj zaposlenih kadrovska služba ustvarja pogoje in pomaga pri graditvi odličnosti poslovanja podjetja. V prvem delu so podana nekatera teoretična izhodišča in načela vodenja kadrovske politike. V drugem delu je prikazan primer politike kadrovanja v podjetju, ki zaradi svojega razvejanega in na številne različne stroke deljenega poslovanja nekatere svoje funkcije delegira na vodstva posameznih enot in jih na ravni podjetja spet združuje v opravilih, ki so skupna vsem. Iz tega izhajajo tudi strokovnost sprejetih odločitev na strani vodij enot ter pripravljalni in zaključni procesi ter usmerjanje kadrovske politike s strani poslovodstva in kadrovske službe. Na primeru enote pokopališko-pogrebne dejavnosti so prikazani različni prijemi kadrovanja, glede na posamezna delovna mesta, pri iskanju, zagotavljanju in izpopolnjevanju kadrov, ki ta zasedajo.
Ključne besede: kadrovska politika, kadri, vodstvo, pokopališko-pogrebna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 32; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,48 MB)

Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, spletne trgovine, politika zasebnosti, piškotki
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 141; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,53 MB)

Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 15
Celotno besedilo (803,97 KB)

Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 688; Prenosov: 26
Celotno besedilo (720,74 KB)