1. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode umetniškega izražanja : magistrsko deloVita Mavsar, 2026, magistrsko delo Opis: Umetnost zaradi svoje subtilne, simbolne in nenehno spreminjajoče se narave nima enotnega poimenovanja niti enotne opredelitve v evropskem pravnem prostoru. Svoboda umetniškega izražanja je na evropski ravni varovana v okviru Sveta Evrope, predvsem s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter z razvijajočo se sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker se izrazne oblike umetnosti razvijajo vzporedno z družbenimi, političnimi in tehnološkimi spremembami, se nenehno spreminjajo tudi okoliščine, v katerih se uresničuje pravica do umetniškega izražanja. V okviru varstva te pravice je državam zaradi spoštovanja kulturnega pluralizma in raznolikosti nacionalnih ureditev priznano polje proste presoje, ki jim omogoča, da uresničevanje svobode umetniškega izražanja prilagodijo lastnim družbenim in kulturnim posebnostim. Hkrati pa Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji posameznih primerov izvaja nadzor nad uporabo te diskrecije ter skrbi za spoštovanje temeljnih vrednot pluralistične demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Nenehen razvoj umetniških izraznih oblik dodatno otežuje oblikovanje enotnih meril za njihovo pravno zaščito, kar se odraža v raznolikosti sodne prakse in v potrebi po individualni, kontekstualni presoji vsakega posameznega primera. Kljub temu analiza sodne prakse kaže, da Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma vzpostavlja ravnotežje med svobodo umetniškega izražanja in njenimi dopustnimi omejitvami ter v primerih, ki se nanašajo na vprašanja javnega interesa, satire in politične kritike, praviloma daje prednost varstvu umetniške in izrazne svobode. Varstvo svobode umetniškega izražanja tako ostaja dinamično področje prava, v katerem se pravni standardi postopoma prilagajajo družbenim spremembam, pri čemer sistem, ki ga vzpostavlja Svet Evrope, predstavlja ključen mehanizem za dolgoročno krepitev te pravice v evropskem prostoru.
Ključne besede: umetnost, varstvo umetniškega izražanja, Svet Evrope, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede posvojitev v istospolnih partnerstvih : magistrsko deloDomen Schulz, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Ključne besede: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 2553; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji : magistrsko deloŽan Žalec, 2021, magistrsko delo Opis: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 3831; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Mešane migracije "evropskega" pravnega prostora; uresničevanje človekovih pravic : magistrsko deloMateja Dimnik, 2015, magistrsko delo Ključne besede: mešane migracije, mednarodna zaščita, nezakonite migracije, polje proste presoje, ESČP, SEU, Evropska unija, delitev bremena, načelo solidarnosti, človekove pravice, temeljne pravice
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 4944; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,28 MB) |
