1. Ozaveščenost krajanov vasi Kupšinci o alergijskih stanjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNiko Forjan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V zadnjem času beležimo porast alergijskih stanj tako na hrano kot pik žuželk in zdravila. Alergijska reakcija lahko privede do anafilaktičnega šoka, ki je za človeka lahko tudi usoden. Porajalo se nam je vprašanje, ali ljudje sploh vejo, da imajo alergijo na določen allergen in ali se vejo na alergijsko reakcijo odzvati. Kako bi odreagirali, če bi pri njih ali sočloveku prišlo do anafilaktičnega šoka. Metode: Empirična raziskava je potekala med vaščani Kupšincev v mesecu maju 2025. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika. Podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 129 vaščanov Kupšincev. Ugotovili smo, da jih ima kar 49,6 % eno izmed alergij. Prav tako nam je raziskava pokazala, da bi se v primeru alergijske reakcije več kot 50 % vaščanov znalo pravilno odzvati. Ugotovili smo tudi, da bi 82 % vaščanov v primeru anafilaktičnega šoka poklicalo številko nujne medicinske pomoči 112. Razprava: Ugotovitve kažejo, da imajo vaščani Kupšincev alergije, ki so primerjlive s pogostostjo in vrstami alergij drugih raziskav. Večina alergikov bi se znala pravilno odzvati na alergijsko reakcijo. Večjo težavo pa smo zaznali v primeru, da bi pri človeku prišlo do anafilaktičnega šoka. V tem primeru bi velika večina le poklicala številko nujne medicinske pomoč in do prihoda nujne medicinske pomoči ne bi ukrepali kako drugače. Zato priporočamo, da se izvede posvet vaščanov na temo izbraževanja glede ukrepanja v primeru anafilaktičnega šoka.
Ključne besede: alergija, alergična reakcija, prva pomoč, anafilaktični šok, imunoterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 127; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ozaveščenost starejših oseb o miokardnem infarktu v občini Beltinci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaUrška Dajčar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Miokardni infarkt največkrat nastopi izven bolnišnice, kjer je pomembno, da ga znamo hitro prepoznati in ob njem ustrezno ukrepati, za kar pa moramo biti ustrezno osveščeni. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 starejših odraslih iz občine Beltinci. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Večina anketiranih starejših odraslih (52 %) je mnenja, da ne pozna simptomov in znakov miokardnega infarkta. 21 % jih ocenjuje, da ga dobro pozna in je ozaveščenih o simptomih in znakih le-tega, 15 % pa jih ocenjuje, da dobro pozna in je ozaveščenih o postopkih ukrepanja ob miokardnem infarktu. Kot dejavnik tveganja za nastanek miokardnega infarkta anketirani največkrat (73 %) ocenjujejo nezdrav življenjski slog osebe, ki je doživela miokardni infarkt. Anketirani starejši odrasli so največkrat ocenili, da si želijo dodatnega splošnega znanja (71 %), dodatnega znanja o simptomih in znakih (71 %), dodatnega znanja o ukrepanju v primeru miokardnega infarkta (67 %) in tudi o uporabi AED (61 %). Največ prejetega znanja o simptomih in znakih miokardnega infarkta so anketirani starejši odrasli pridobili v času šolanja (27 %) in od zdravnikov (27 %). 74 % anketiranih odraslih pozna vsaj eno javno lokacijo AED. Razprava: Ozaveščenost starejših odraslih v Občini Beltinci o miokardnem infarktu je povprečna in dvoumna. Po eni strani poznajo simptome in znake miokardnega infarkta, po drugi pa ocenjujejo, da njihovo znanje ni dovolj za prepoznavo miokardnega infarkta.
Ključne besede: miokardni infarkt, prva pomoč ob miokradnem infarktu, uporaba AED, laik
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu na domuKatja Avguštin, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nenačrtovani porodi zunaj zdravstvenih ustanov so redek, a pomemben pojav, ki predstavlja velik izziv za sisteme nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer je v teh primerih pogosto prvi strokovni stik porodnice z zdravstvenim sistemom. Njegova sposobnost pravilne ocene stanja, ustrezne komunikacije in podajanja jasnih navodil lahko odločilno vpliva na varnost matere in novorojenca. Namen diplomskega dela je preučiti vlogo zdravstvenega dispečerja pri vodenju nenačrtovanih porodov na domu, s poudarkom na komunikaciji, triaži in uporabi standardiziranih protokolov. Cilji dela so prepoznati ključne dejavnike uspešnega vodenja porodov, izpostaviti pomen strokovne in psihološke podpore dispečerjem ter oblikovati priporočila za izboljšanje prakse.
Metoda: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature v obdobju 2019 –2025. Pregledane so bile znanstvene baze Medline, SpringerLink, Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključeni so bili empirični in pregledni članki v angleškem jeziku, ki obravnavajo vlogo zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu, komunikacijo s porodnico, uporabo triažnih sistemov in psihološke vidike dela zdravstvenih dispečerjev.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da zdravstveni dispečerji pri vodenju nenačrtovanih porodov ključno vplivajo na izid dogodka. Ključni dejavniki uspešnega vodenja so strukturirana komunikacija, uporaba standardiziranih protokolov (npr. Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč), pravočasno prepoznavanje zapletov in psihološka stabilnost zdravstvenega dispečerja. Raziskave poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju, rednih simulacijah in uporabi videopovezav za učinkovitejše usmerjanje porodnic.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da je delo zdravstvenih dispečerjev v takih primerih izjemno zahtevno in čustveno obremenjujoče, zato je nujna vzpostavitev programov za strokovno in psihološko podporo. Uvedba nadgrajenih protokolov, ki vključujejo porodniške scenarije, ter uporaba novih tehnologij (npr. videokomunikacija) lahko pomembno izboljšata varnost in kakovost oskrbe porodnic ter novorojencev.
Ključne besede: Zdravstveni dispečer, nenačrtovan porod, komunikacija, triaža, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1010,33 KB) |
4. Analiza protokolov nujne medicinske pomoči pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidomAna Smolnikar, 2025, diplomsko delo Opis: Ogljikov monoksid je nevaren plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljikovih snovi. Njegova lastnost je, da se hitro veže na hemoglobin in izpodriva kisik, kar lahko povzroči hipoksijo in življenjsko nevarne zaplete. V Sloveniji se zastrupitve s ogljikovim monoksidom pogosto pojavljajo v gospodinjstvih zaradi nepravilnega vzdrževanja ogrevalnih naprav in dimnikov. Zaposleni v nujni medicinski pomoči morajo prepoznati znake zastrupitve in hitro ter učinkovito ukrepati, saj je pravočasno zdravljenje ključno za preprečevanje resnih posledic. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale pri obravnavi zastrupitev z ogljikovim monoksidom ter ugotoviti pogostost in uspešnost ukrepanja ter značilnosti primerov v obdobju od 2019 do 2023.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, nujna medicinska pomoč, protokoli, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 226; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. Vloga in etična dilema zdravstvenega dispečerja pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanjaPrimož Lovrek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja so predvsem hitro odločanje s pomanjkljivimi informacijami, konflikt med pravico do življenja in pravico do dostojanstvene smrti ter tudi prepoznavanje trenutka, ko oživljanje postane nesmiselno. Pri tem imajo pomembno vlogo komunikacijske veščine, odgovornost in uporaba protokolov s strani zdravstvenih dispečerjev. Namen raziskave je raziskati etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj. Vzorec je bil namenski. Anketiranje je potekalo v septembru 2025 prek spletne aplikacije 1ka. Podatki so bili obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da ima velika večina zdravstvenih dispečerjev neposredne izkušnje s telefonsko podprtim oživljanjem (97 %). Anketiranci so poudarili, da se njihove izkušnje razlikujejo glede na sposobnosti očividcev in okoliščine dogodka. Ključne komunikacijske veščine so umirjen ton in pomiritev klicatelja (44 %), jasnost navodil (26 %) in aktivno poslušanje (20 %). Velika večina zdravstvenih dispečerjev (87 %) izraža potrebo po dodatnih treningih komunikacijskih veščin. Etične dileme se najpogosteje pojavljajo pri odločanju ob nepopolnih informacijah (94 %), ob nasprotovanju svojcev (20 %) in pri presoji, kdaj oživljanje ni več smiselno (45 %). Protokoli so v pomoč, a ne vedno zadostni, kar je skupno navedlo 62 % anketirancev.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da so zdravstveni dispečerji pomembni akterji pri prepoznavanju srčnega zastoja in uspešnosti telefonsko podprtega oživljanja. Njihove komunikacijske veščine vplivajo na zmanjšanje panike in boljše sodelovanje laikov, hkrati pa se pogosto soočajo z etično zahtevnimi odločitvami, kjer protokoli ne nudijo vedno jasnih rešitev. Potrebni so dodatna usposabljanja, razvoj jasnejših protokolov in sistemska psihološka podpora.
Ključne besede: zdravstveni dispečer, telefonsko podprto oživljanje, etične dileme, nujna medicinska pomoč, protokol.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 270; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Duševno zdravje in psihosocialna pomoč beguncem iz UkrajineAlina Poberezhna, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine.
Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev.
Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 278; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Vpliv razvoja družbe na uzakonitev evtanazije in njena uzakonitev na nadaljnji razvoj družbe : magistrsko deloEsada Kerić, 2025, magistrsko delo Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,60 MB) |
8. UČINKOVITOST DELA PRVIH POSREDOVALCEV V SISTEMU NUJNE MEDICINSKE POMOČIUrban Korenč, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prvi posredovalci so pomemben del sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, še posebej v krajih, ki so od najbližje enote nujne medicinske pomoči bolj oddaljeni. Pri bolnikih, ki so življenjsko ogroženi, je hitra pomoč ključna za preživetje. Namen raziskave je analizirati delo prvih posredovalcev. Cilj raziskave je raziskati učinkovitost dela prvih posredovalcev v sistemu nujne medicinske pomoči.
Metode: Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Primarne podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Postojna. Analizirali smo naslednje protokole: Sprejem nujnih intervencij, Protokol nujne intervencije in Protokol predbolnišničnega oživljanja. Uporabili smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2024.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so na območju Zdravstvenega doma Postojna v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2024 med vsemi intervencijami enote nujne medicinske pomoči (n = 5207) prvi posredovalci posredovali v 116 primerih. Največkrat so prvi posredovalci posredovali zaradi bolezenskih stanj (78 %), in sicer v 41 % zaradi nezavesti bolnika in odpovedi dihanja (36 %). V 35 % je bilo oživljanje bolnika tudi zaradi posredovanja prvih posredovalcev uspešno. V 96 % intervencij so prvi posredovalci prispeli na kraj dogodka pred ekipo nujne medicinske pomoči. Povprečen dostopni čas ekipe nujne medicinske pomoči Postojna na kraj je znašal 13 minut, medtem ko se dostopni čas prvih posredovalcev ne beleži.
Razprava: Organiziran sistem prvih posredovalcev je ključ do skrajšanja dostopnih časov organizirane oblike pomoči bolnikom, ki lahko nudijo hitro in učinkovito pomoč v nujnih, življenjsko ogrožajočih stanjih. Tak sistem je ključen za preživetje in kasneje kakovostno življenje po odpustu iz bolnišnice. Prvi posredovalci so tisti, ki so lahko že nekaj minut po nastanku dogodka na kraju in nudijo neodložljive ukrepe do prihoda ekip nujne medicinske pomoči. Za delovanje sistema prvih posredovalcev je potreben majhen finančni vložek, ki daje dobre rezultate pri reševanju življenj.
Ključne besede: prvi posredovalci, nujna medicinska pomoč, oživljanje, preživetje, avtomatski eksterni defibrilator.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 668; Prenosov: 18
Celotno besedilo (714,37 KB) |
9. Vključevanje oseb z ovirami v družboDarja Kukovič, 2025, ni določena Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vključevanje oseb z ovirami v sodobno družbo, z osrednjim poudarkom na vlogi družine, društev in osebne asistence. Tehnološki napredek in razvite socialne politike omogočajo večjo dostopnost oseb z ovirami kot kdaj koli prej v zgodovini. Kljub temu pa jih sodobno okolje še vedno postavlja pred nove priložnosti in izzive.
V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme s področja oviranosti, zakonodajni okvir Republike Slovenije in vlogo ključnih podpornih stebrov, kot so družina, društva in osebni asistenti. Poseben poudarek smo namenili tudi vplivu sodobne tehnologije na izboljšanje kakovosti življenja oseb z ovirami.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne raziskave, ki je zajela sedem intervjuvancev, analizirali praktične izkušnje oseb z ovirami in njihovih družin. Ugotovitve kažejo, da imajo družinska podpora, delovanje društev in dostop do osebne asistence ključno vlogo pri vključevanju v družbo, pri čemer so sodobne tehnologije pomembno dopolnilo pri premagovanju vsakodnevnih ovir, saj omogočajo večjo samostojnost in izboljšajo kakovost življenja. Intervjuvanci so izpostavili tudi vrzeli v obstoječem sistemu, ki jih je treba nasloviti z nadaljnjimi izboljšavami v zakonodaji, politikah in družbeni ozaveščenosti. Podali so predloge za prihodnje izboljšave, kot so destigmatizacija oseb z ovirami, upoštevanje raznolikosti potreb invalidov, pomoč pri financah, sočutnost okolice in večja ozaveščenost okolice o potrebah oseb z ovirami.
Ključne besede: osebe z ovirami, vključevanje v družbo, pomoč, nove tehnologije, družina, osebni asistent, društva.
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2025; Ogledov: 591; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Obravnava oseb z demenco v lokalnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanka Krivec, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična bolezen, ki postopno slabša posameznikove spominske, kognitivne in vedenjske sposobnosti. Zraven obolelih oseb pa bolezen vpliva tudi na svojce obolelih in hkrati celotno družbo. Tako postaja vedno večji družbeno-socialni problem. Zato je zelo pomembno informiranje prebivalstva o prvih znakih, ko lahko na potek bolezni še nekoliko vplivamo, in vrstah pomoči, ki so na voljo. Metoda: V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskavo je bilo vključenih 100 anketiranih, ki so bili slučajnostno zajeti. Za instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Excel in SPSS ter jih grafično in opisno predstavili. Rezultati: Rezultati so pokazali, da si anketiranci želijo preživeti jesen življenja v domačem okolju. Najpogostejša znaka, ki so ju anketiranci označili, sta bili izgubljanje in iskanje stvari ter izguba spomina. Ob prvih znakih bi se najpogosteje obrnili na osebnega zdravnika. Večina pa ne ve, kam bi se obrnila po pomoč, ki bi jo kot svojci potrebovali. Kar 83 % anketirancev bi si želelo več znanja na tem področju. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da vsi anketiranci poznajo vsaj en znak demence. Prav tako pa jih več kot polovica pozna vsaj eno vrsto pomoči, ki je na voljo osebam z demenco v lokalnem okolju. Slabše je poznavanje pomoči svojcem obolelih oseb, saj 78 % anketiranih pozna samo eno oziroma ne pozna nobene vrste pomoči, ki je na voljo. Kljub temu pa bi si velika večina anketiranih želela pridobiti več znanja na tem področju.
Ključne besede: demenca, oseba z demenco, svojci, pomoč, lokalno okolje
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 635; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,13 MB) |
