1. Intraosalni pristop pri vitalno ogroženemu bolnikuUrša Grandovec, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Intraosalni pristop je hitra in učinkovita metoda zagotavljanja »žilnega« pristopa pri kritično bolnih, ko je vzpostavitev intravenoznega pristopa otežena ali nemogoča. Uporablja se predvsem v nujnih situacijah, kot so srčni zastoj, huda oblika šoka ali poškodba, ker omogoča hitro dajanje tekočin in zdravil. Namen raziskave je preučiti poznavanje intraosalnega pristopa pri vitalno ogroženem bolniku med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, raziskati pogostost tega pristopa v nujni medicinski pomoči, ugotoviti najpogosteje izbrana mesta in pripomočke za intraosalni pristop, prepoznati zaplete in izzive intraosalnega pristopa na terenu in definirati vlogo zaposlenih pri njem.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Glede na cilje smo sestavili predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je vsebovala 20 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost, delovna doba, izobrazba), drugi del pa na vprašanja, povezana s poznavanjem in uporabo intraosalnega pristopa, poznavanjem rokovanja z intraosalnimi pripomočki in najpogosteje izbranih mest, izzivov in zapletov ter vlogo zaposlenih pri uporabi intraosalnega pristopa v nujni medicinski pomoči. V raziskavo smo zajeli namenski vzorec 6 diplomiranih zdravstvenikov, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj v nujni medicinski pomoči in izkušnje z uporabo intraosalnega pristopa.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da zaposleni v nujni medicinski pomoči intraosalni pristop najpogosteje uporabijo pri reanimaciji in kadar ni mogoče vzpostaviti intravenskega pristopa. Potrebno znanje pridobivajo iz dela, izobraževanj, simulacij in samostojnega učenja. Kot glavni pripomoček uporabljajo EZ-IO, ki ga opisujejo kot hitrega, enostavnega in zanesljivega. Pri odraslih najpogosteje izberejo proksimalni humerus, pri otrocih pa proksimalno tibijo. Niso se še srečali z zapleti ali situacijami, ko intraosalni pristop ne bi bil primeren zaradi bolnika ali okoliščin, opozarjajo pa na nevarnost neustreznega poznavanja anatomije, postopkov, zapletov, nastanek kompartment sindroma in ekstravazacije. Odločitev za intraosalni pristop je samostojna; intravenski pristop ostaja prva izbira, medtem ko je intraosalni alternativa pri smrtno nevarnih stanjih. Udeleženci raziskave poudarjajo, da morajo biti zaposleni v nujni medicinski pomoči glede tega dobro usposobljeni in pripravljeni, ker je lahko intraosalni pristop v nujnih primerih, kjer šteje vsaka minuta, edina možnost.
Razprava: Pri prvem raziskovalnem vprašanju ugotavljamo, da zaposleni v nujni medicinski pomoči dobro do zelo dobro poznajo intraosalni pristop; znanje pridobivajo z izobraževanjem, simulacijami, študijem, prakso in dodatnim samostojnim učenjem. Redno vadijo tudi manj pogoste postopke, kar jim omogoča hitrejše in varnejše ukrepanje v nujnih situacijah. Pri drugem raziskovalnem vprašanju se je pokazalo, da je uporaba intraosalnega pristopa v praksi redka, vendar ga udeleženci raziskave izvajajo v trenutkih, ko je ogroženo bolnikovo življenje in vzpostavitev intravenskega pristopa ni mogoča. Kot najpogostejše primere uporabe udeleženci navajajo reanimacijo, hude oblike šoka in politravmo. V okviru tretjega raziskovalnega vprašanja so udeleženci navedli, da se pri odraslih za pristop najpogosteje uporabi proksimalni humerus, pri otrocih pa proksimalna tibija, saj sta mesti dobro dostopni in varni. Kot pripomoček za izvedbo intraosalnega pristopa enotno navajajo pripomoček EZ-IO, ki omogoča natančno in hitro namestitev, medtem ko en udeleženec raziskave pripomoček BIG navaja kot manj natančnega zaradi »izstrelitvenega« mehanizma. Pri četrtem raziskovalnem vprašanju udeleženci ne poročajo o zapletih, kot največje nevarnosti pa navajajo neustrezno poznavanje anatomije, nepravilno izbira mesta, nepoznavanje postopka in sestave intraosalnega pripomočka, kompartment sindrom, namestitev na poškodovanem delu telesa in ekstravazacijo. Pri petem raziskovalnem vprašanju se je izkazalo, da je osebje nujne medicinske pomoči pri odločitvi za intraosalni pristop avtonomno. Znanje in usposobljenost sta nujno potrebna, saj lahko ostane ta pristop v primerih, ko ni mogoče vzpostaviti intravenskega pristopa, edina možnost. Intraosalni pristop tako ostaja druga izbira.
Ključne besede: intraosalni pristop, intravenozni pristop, nujna medicinska pomoč, kritično bolni
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Poznavanje nudenja prve pomoči med prvimi posredovalci v Občini Rogašovci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlemen Podgorelec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Strokovno znanje prvih posredovalcev je zelo pomembno pri reševanju nujnih stanj, zaradi katerih posamezniki pokličejo nujno medicinsko pomoč. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 34 prvih posredovalcev v Občini Rogašovci. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (N = 34, f = 100 %) pozna ukrepe za sprostitev dihalne poti in pomen slišanega smrčanja in hropenja. Vedo, s kakšno frekvenco se izvaja stiske prsnega koša. Pozna pravilno razmerje med stiski prsnega koša in dajanjem vpihov pri odrasli osebi. Najmanj anketiranih je izbralo pravilne odgovore pri vprašanju ukrepanja ob osebi, pri kateri je prisotna popolna zapora dihalne poti s tujkom (N = 8, f = 24 %) ter ukrepu ob amputaciji uda, ki močno krvavi (N = 10, f = 29 %). Slabo je bilo tudi poznavanje ukrepanja za zaustavitev krvavitve (N = 11, f = 32 %) in znakov šoka (N = 11, f = 32 %). Odstotek splošnega poznavanja nudenja ukrepov prve pomoči v povprečju znaša 71 %. Prvi posredovalci so ocenili, da imajo v 74 % (N = 26) dovolj znanja za nudenje prve pomoči, ter da so za naloge prvega posredovalca dobro usposobljeni (N = 28, f = 82 %). Razprava: Prvi posredovalci potrebujejo za nudenje prve pomoči dodatno znanje, na podlagi katerega bodo lahko kakovostneje in za pacienta učinkoviteje opravljali svoje delo na terenu.
Ključne besede: reševalec, prvi posredovalec, prva pomoč, posredovalec, pacient
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Ozaveščenost krajanov vasi Kupšinci o alergijskih stanjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNiko Forjan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V zadnjem času beležimo porast alergijskih stanj tako na hrano kot pik žuželk in zdravila. Alergijska reakcija lahko privede do anafilaktičnega šoka, ki je za človeka lahko tudi usoden. Porajalo se nam je vprašanje, ali ljudje sploh vejo, da imajo alergijo na določen allergen in ali se vejo na alergijsko reakcijo odzvati. Kako bi odreagirali, če bi pri njih ali sočloveku prišlo do anafilaktičnega šoka. Metode: Empirična raziskava je potekala med vaščani Kupšincev v mesecu maju 2025. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika. Podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 129 vaščanov Kupšincev. Ugotovili smo, da jih ima kar 49,6 % eno izmed alergij. Prav tako nam je raziskava pokazala, da bi se v primeru alergijske reakcije več kot 50 % vaščanov znalo pravilno odzvati. Ugotovili smo tudi, da bi 82 % vaščanov v primeru anafilaktičnega šoka poklicalo številko nujne medicinske pomoči 112. Razprava: Ugotovitve kažejo, da imajo vaščani Kupšincev alergije, ki so primerjlive s pogostostjo in vrstami alergij drugih raziskav. Večina alergikov bi se znala pravilno odzvati na alergijsko reakcijo. Večjo težavo pa smo zaznali v primeru, da bi pri človeku prišlo do anafilaktičnega šoka. V tem primeru bi velika večina le poklicala številko nujne medicinske pomoč in do prihoda nujne medicinske pomoči ne bi ukrepali kako drugače. Zato priporočamo, da se izvede posvet vaščanov na temo izbraževanja glede ukrepanja v primeru anafilaktičnega šoka.
Ključne besede: alergija, alergična reakcija, prva pomoč, anafilaktični šok, imunoterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 251; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ozaveščenost starejših oseb o miokardnem infarktu v občini Beltinci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaUrška Dajčar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Miokardni infarkt največkrat nastopi izven bolnišnice, kjer je pomembno, da ga znamo hitro prepoznati in ob njem ustrezno ukrepati, za kar pa moramo biti ustrezno osveščeni. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 starejših odraslih iz občine Beltinci. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Večina anketiranih starejših odraslih (52 %) je mnenja, da ne pozna simptomov in znakov miokardnega infarkta. 21 % jih ocenjuje, da ga dobro pozna in je ozaveščenih o simptomih in znakih le-tega, 15 % pa jih ocenjuje, da dobro pozna in je ozaveščenih o postopkih ukrepanja ob miokardnem infarktu. Kot dejavnik tveganja za nastanek miokardnega infarkta anketirani največkrat (73 %) ocenjujejo nezdrav življenjski slog osebe, ki je doživela miokardni infarkt. Anketirani starejši odrasli so največkrat ocenili, da si želijo dodatnega splošnega znanja (71 %), dodatnega znanja o simptomih in znakih (71 %), dodatnega znanja o ukrepanju v primeru miokardnega infarkta (67 %) in tudi o uporabi AED (61 %). Največ prejetega znanja o simptomih in znakih miokardnega infarkta so anketirani starejši odrasli pridobili v času šolanja (27 %) in od zdravnikov (27 %). 74 % anketiranih odraslih pozna vsaj eno javno lokacijo AED. Razprava: Ozaveščenost starejših odraslih v Občini Beltinci o miokardnem infarktu je povprečna in dvoumna. Po eni strani poznajo simptome in znake miokardnega infarkta, po drugi pa ocenjujejo, da njihovo znanje ni dovolj za prepoznavo miokardnega infarkta.
Ključne besede: miokardni infarkt, prva pomoč ob miokradnem infarktu, uporaba AED, laik
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 173; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vloga zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu na domuKatja Avguštin, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nenačrtovani porodi zunaj zdravstvenih ustanov so redek, a pomemben pojav, ki predstavlja velik izziv za sisteme nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer je v teh primerih pogosto prvi strokovni stik porodnice z zdravstvenim sistemom. Njegova sposobnost pravilne ocene stanja, ustrezne komunikacije in podajanja jasnih navodil lahko odločilno vpliva na varnost matere in novorojenca. Namen diplomskega dela je preučiti vlogo zdravstvenega dispečerja pri vodenju nenačrtovanih porodov na domu, s poudarkom na komunikaciji, triaži in uporabi standardiziranih protokolov. Cilji dela so prepoznati ključne dejavnike uspešnega vodenja porodov, izpostaviti pomen strokovne in psihološke podpore dispečerjem ter oblikovati priporočila za izboljšanje prakse.
Metoda: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature v obdobju 2019 –2025. Pregledane so bile znanstvene baze Medline, SpringerLink, Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključeni so bili empirični in pregledni članki v angleškem jeziku, ki obravnavajo vlogo zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu, komunikacijo s porodnico, uporabo triažnih sistemov in psihološke vidike dela zdravstvenih dispečerjev.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da zdravstveni dispečerji pri vodenju nenačrtovanih porodov ključno vplivajo na izid dogodka. Ključni dejavniki uspešnega vodenja so strukturirana komunikacija, uporaba standardiziranih protokolov (npr. Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč), pravočasno prepoznavanje zapletov in psihološka stabilnost zdravstvenega dispečerja. Raziskave poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju, rednih simulacijah in uporabi videopovezav za učinkovitejše usmerjanje porodnic.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da je delo zdravstvenih dispečerjev v takih primerih izjemno zahtevno in čustveno obremenjujoče, zato je nujna vzpostavitev programov za strokovno in psihološko podporo. Uvedba nadgrajenih protokolov, ki vključujejo porodniške scenarije, ter uporaba novih tehnologij (npr. videokomunikacija) lahko pomembno izboljšata varnost in kakovost oskrbe porodnic ter novorojencev.
Ključne besede: Zdravstveni dispečer, nenačrtovan porod, komunikacija, triaža, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 402; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1010,33 KB) |
7. Analiza protokolov nujne medicinske pomoči pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidomAna Smolnikar, 2025, diplomsko delo Opis: Ogljikov monoksid je nevaren plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljikovih snovi. Njegova lastnost je, da se hitro veže na hemoglobin in izpodriva kisik, kar lahko povzroči hipoksijo in življenjsko nevarne zaplete. V Sloveniji se zastrupitve s ogljikovim monoksidom pogosto pojavljajo v gospodinjstvih zaradi nepravilnega vzdrževanja ogrevalnih naprav in dimnikov. Zaposleni v nujni medicinski pomoči morajo prepoznati znake zastrupitve in hitro ter učinkovito ukrepati, saj je pravočasno zdravljenje ključno za preprečevanje resnih posledic. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale pri obravnavi zastrupitev z ogljikovim monoksidom ter ugotoviti pogostost in uspešnost ukrepanja ter značilnosti primerov v obdobju od 2019 do 2023.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, nujna medicinska pomoč, protokoli, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 375; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. Vloga in etična dilema zdravstvenega dispečerja pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanjaPrimož Lovrek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja so predvsem hitro odločanje s pomanjkljivimi informacijami, konflikt med pravico do življenja in pravico do dostojanstvene smrti ter tudi prepoznavanje trenutka, ko oživljanje postane nesmiselno. Pri tem imajo pomembno vlogo komunikacijske veščine, odgovornost in uporaba protokolov s strani zdravstvenih dispečerjev. Namen raziskave je raziskati etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj. Vzorec je bil namenski. Anketiranje je potekalo v septembru 2025 prek spletne aplikacije 1ka. Podatki so bili obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da ima velika večina zdravstvenih dispečerjev neposredne izkušnje s telefonsko podprtim oživljanjem (97 %). Anketiranci so poudarili, da se njihove izkušnje razlikujejo glede na sposobnosti očividcev in okoliščine dogodka. Ključne komunikacijske veščine so umirjen ton in pomiritev klicatelja (44 %), jasnost navodil (26 %) in aktivno poslušanje (20 %). Velika večina zdravstvenih dispečerjev (87 %) izraža potrebo po dodatnih treningih komunikacijskih veščin. Etične dileme se najpogosteje pojavljajo pri odločanju ob nepopolnih informacijah (94 %), ob nasprotovanju svojcev (20 %) in pri presoji, kdaj oživljanje ni več smiselno (45 %). Protokoli so v pomoč, a ne vedno zadostni, kar je skupno navedlo 62 % anketirancev.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da so zdravstveni dispečerji pomembni akterji pri prepoznavanju srčnega zastoja in uspešnosti telefonsko podprtega oživljanja. Njihove komunikacijske veščine vplivajo na zmanjšanje panike in boljše sodelovanje laikov, hkrati pa se pogosto soočajo z etično zahtevnimi odločitvami, kjer protokoli ne nudijo vedno jasnih rešitev. Potrebni so dodatna usposabljanja, razvoj jasnejših protokolov in sistemska psihološka podpora.
Ključne besede: zdravstveni dispečer, telefonsko podprto oživljanje, etične dileme, nujna medicinska pomoč, protokol.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. Duševno zdravje in psihosocialna pomoč beguncem iz UkrajineAlina Poberezhna, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine.
Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev.
Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 433; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. Vpliv razvoja družbe na uzakonitev evtanazije in njena uzakonitev na nadaljnji razvoj družbe : magistrsko deloEsada Kerić, 2025, magistrsko delo Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 509; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,60 MB) |
