Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
ČUSTVENA STISKA PRI BOLNIKU Z RAKOM
Helena Puhan, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem času je rak bolezen, za katerim zboli mnogo ljudi. Prizadene ljudi vseh starosti in spola ter posledično vpliva na njihove bližnje družinske člane. Ker je telesno zdravje zelo povezano z duševnim, ima psihično stanje bolnika velik vpliv na potek bolezni. Ljudje, ki imajo podporo, vidijo smisel v svojem življenju, se z boleznijo lažje soočijo kot bolniki, ki tega nimajo. Pričakovan odziv na postavljeno diagnozo je lahko stres, ki se lahko razširi v čustveno stisko. Vse več je rakavih bolnikov, ki imajo čustvene stiske. Lahko je to depresija, anksioznost ali katera koli druga čustvena stiska. Veliko vlogo pri tem ima celoten onkološki tim. Z ustrezno komunikacijo in empatijo zdravstvenih delavcev lahko ti ogromno pripomorejo k poteku rehabilitacije bolnika. Bolniki se namreč tedaj počutijo sprejete in slišane. Namen raziskave je proučiti čustveno stisko bolnikov z rakom. Metoda: V raziskavo smo vključili šest ljudi, ki so zboleli za rakom in so hkrati imeli čustvene stiske. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev zapisali in uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Vsak je imel določeno čustveno stisko, ki pa so jo pravi čas odkrili in si poiskali pomoč. Vedeli so, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa je bila družina vsem v največjo oporo. Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Povprečna starost intervjuvancev je 41,2 leta. V raziskavi smo ugotovili, da so se vsi bolniki s svojimi čustvenimi stiskami soočali na svoj način, kljub vsemu pa nihče od njih ni potreboval psihološke pomoči. Ob postavitvi diagnoze se je vsem intervjuvancem spremenilo življenje, v veliki meri so prioritete intervjuvancev postale družina, prijatelji in njihovo zdravje. Poudarili so pomembnost psihološke podpore ob tako težki bolezni, kot je rak. Ves čas so jim v veliko oporo družina, prijatelji in vsi bližnji. Določeni intervjuvanci imajo sedaj po končanem zdravljenju še kdaj občasne stiske glede ponovitve bolezni. Razprava: Rezultati raziskave zajemajo paciente, ki so preboleli raka in so imeli čustveno stisko. Čeprav so se soočali s težko boleznijo, intervjuvanci večjih težav s prebolevanjem bolezni in čustvenih stisk niso imeli. Vsak se je soočal s čustvenimi stiskami na svoj način, v življenje so vpeljali stvari, ki so jih pomirjale. Rezultati raziskave potrjujejo, da so bolniki imeli dobro psihološko podporo, hkrati pa so v večini povedali, da so bili zelo zadovoljni s pomočjo zdravstvenega tima. Ta jim je bil zmeraj na razpolago, kadar so karkoli potrebovali. Intervjuvanci poudarjajo pomen podpore bližnjih, ki dobro vpliva na bolnika tako na fizičnem kot na psihičnem področju. Na ta način imajo bolniki kakovostnejše možnosti za ozdravitev.
Ključne besede: rak, čustvene stiske, psihološka pomoč, depresija.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 156; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (933,87 KB)

2.
Altruizem pri zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu
Anita Vidmar, 2025, ni določena

Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom. Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
ANALIZA STANDARDNIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI BOLNIKU S HIPOGLIKEMIJO
Matevž Krese, 2025, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen tipa I je avtoimuna bolezen, prisotna pri mlajši populaciji. Zanjo je značilna limfocitna infiltracija in uničenje beta celic Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki, ki izločajo inzulin. Diabetes tipa II pa je značilen predvsem za starejšo populacijo, kjer pride do okvare ß-celic trebušne slinavke in zmanjšanega izločanja inzulina. Značilna je tudi nezmožnost tkiv, ki so občutljiva na inzulin, da bi se ustrezno odzvala. Hipoglikemija se pojavi, ko koncentracija glukoze v krvi pade pod raven, ki je potrebna za pravilno podporo telesnim potrebam po energiji in stabilnosti v njegovem notranjem okolju. Glukoza je kritičen vir energije za telesne celice, zlasti nevrone v možganih. Namen raziskave je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri bolnikih s hipoglikemijo. Skladno z namenom diplomske naloge smo oblikovali sledeče cilje: analizirati in primerjati pojavnost hipoglikemije v primerjavi z drugimi intervencijami nujne medicinske pomoči v letih od 2019 do 2023, ugotoviti, koliko bolnikov je potrebovalo nadaljnje zdravljenje v bolnišnici, ali je hipoglikemija bila prepoznana ob sprejemu klica ter raziskati hipoglikemijo v povezavi z demografskimi podatki (spol in starost).
Ključne besede: sladkorna bolezen, hipoglikemija, standardizirani protokoli, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 329; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

4.
POMEN DRŽAVNIH POMOČI NA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Maja Đurić, 2024, ni določena

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv državnih pomoči na zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Analizirali smo, kako subvencije vplivajo na zaposlitvene možnosti, prilagoditve delovnih mest in socialno vključenost invalidov. Namen raziskave je bil ovrednotiti, kako državne intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja invalidov ter k večji pravičnosti in enakopravnosti v družbi. Izvedli smo analizo podatkov o zaposlenosti invalidov, pridobljenih iz nacionalnih statističnih baz, ter kvalitativno analizo na podlagi intervjujev z vodstvenim ter strokovnim kadrom, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih. Prav tako smo preučili in analizirali relevantno zakonodajo ter izvedli primerjalno analizo podatkov pred in po uvedbi zakonodajnih sprememb, ki urejajo državne pomoči. Analiza je pokazala, da državne pomoči pozitivno vplivajo na povečanje števila zaposlenih invalidov, izboljšanje prilagojenosti delovnih mest in višjo stopnjo socialne vključenosti invalidov. Ugotovili smo, da subvencije pomagajo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest za invalide in pri ustvarjanju novih priložnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim. Hkrati smo pokazali, da imajo invalidska podjetja izreden družbeni pomen, ravno tako zahvaljujoč državnim pomočem, kar dokazuje tudi predstavitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 330 invalidov in je skozi svoj obstoj upravičilo primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov ter prilagajanja delovnih mest. Državne pomoči so se izkazale za ključni mehanizem pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev invalidov v Sloveniji. Financiranje iz državnih virov omogoča potrebne prilagoditve na delovnih mestih, spodbuja integracijo invalidov v delovno okolje ter prispeva k njihovi socialni in ekonomski vključenosti. Raziskava podčrtava nujnost nadaljnjega financiranja in razširitve programov državnih pomoči ter prilagajanja politik za nadaljnjo podporo zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: invalidi, državna pomoč, socialna vključenost, invalidska podjetja, zakonodaja, prilagajanje delovnih mest
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 275; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Poznavanje prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice med laiki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Eva Leskovar, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodbe hrbtenice, zlasti travmatske, predstavljajo pomemben svetovni zdravstveni problem z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, pri čemer so najpogostejši vzroki prometne nesreče in padci. Pojavnost teh poškodb se povečuje s staranjem prebivalstva, zlasti pri poškodbah vratnega dela hrbtenice. V Sloveniji slabo znanje o prvi pomoči povečuje strah pred nudenjem pomoči, kar kaže na potrebo po izobraževalnih programih za starejšo populacijo. Raziskovalna metodologija: Diplomska naloga je zasnovna na kvantitativnem raziskovanju z anketnim vprašalnikom, ki vsebuje 22 vprašanj. Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili lastno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik je zajemal vprašanja s področja prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice in vprašanja o podatkih, kot so izobrazba, spol in starost. Vprašalnik je bil dostopen na spletni strani 1ka. Vzorec je zajemal 80 oseb, starih od 18 do 60 let, ki živijo v Sloveniji in niso zaposlene v zdravstvu. Podatke smo obdelali z Microsoft Excel in jih prikazali z grafi. Vzorčenje smo izvedli septembra 2024. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci, stari med 18 in 29 let, bolje obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči v primerjavi s starejšimi. Večina anketiranih je sposobna prepoznati več kot dva znaka poškodbe hrbtenice, čeprav skoraj polovica prepozna le enega ali dva znaka, kar nakazuje na pomanjkanje celovitosti znanja. Mnogi anketiranci želijo obiskati tečaj prve pomoči, kar kaže na njihovo zavedanje o pomenu tega znanja. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je, da mlajši bolj obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči, kar lahko izhaja iz dostopnejših izobraževalnih virov. Kljub temu ostajajo pomembne vrzeli v razumevanju simptomov poškodb. Povečanje ozaveščenosti o pomembnosti prve pomoči bi lahko izboljšalo pripravljenost posameznikov, da ustrezno reagirajo v nujnih situacijah.
Ključne besede: prva pomoč, poškodbe hrbtenjače, laična populacija
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 338; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
ANALIZA INTERVENCIJ STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z MOŽGANSKO KAPJO
Dominik Mirtič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189). Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure. Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Ključne besede: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 454; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

7.
SPREJEMANJE ODLOČITVE ZA PRENEHANJE MEDICINSKO NEUTEMELJENEGA ZDRAVLJENJA
Žan Skočir, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Opustitev zdravljenja je pomembno etično in pravno vprašanje, zlasti kadar to ne prinaša več koristi za bolnika. Pri bolnikih s kroničnimi ali terminalnimi boleznimi je nadaljevanje invazivnega zdravljenja pogosto neupravičeno, saj poslabšuje kakovost življenja. Namen raziskave je analizirati standardizirane obrazce za sprejemanje odločitve o prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Cilj je raziskati pobudo za prenehanje zdravljenja, bolnikovo zmožnost odločanja oziroma vnaprejšnjo voljo ter analizirati diagnoze in predlagane opustitve zdravljenja. Metode: Uporabljena sta kvantitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Raziskovalni vzorec obsega 747 standariziranih obrazcev internistične prve pomoči iz leta 2023. Zbrani podatki so bili računalniško obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel. Rezultati: V letu 2023 je bilo na IPP UKCLJ pregledanih 23.454 bolnikov, pri 747 je bil sklican konzilij o prenehanju zdravljenja. Največkrat je bila pobuda podana s strani zdravnikov (68,1 %). Več kot 62 % bolnikov ni bilo sposobnih odločanja, vnaprej izražena volja pa je bila redko prisotna (2,5 %). Najpogosteje je bila predlagana opustitev oživljanja in intubacije (99,7 %). V redkih primerih je bila predlagana odtegnitev zdravljenja, najpogosteje mehanske ventilacije (2 %). Glavna diagnoza za prenehanje zdravljenja je bila akutna respiratorna insuficienca (30 %), med pogostimi simptomi sta bili še nepokretnost in demenca. Razprava: Prenehanje zdravljenja je bistven dejavnik za izboljšanje kakovosti oskrbe in učinkovito rabo virov v zdravstvu. Medicinsko neutemeljeno zdravljenje je tisto, ki nima znanstveno potrjenih koristi oziroma upravičenosti. Poleg kliničnih argumentov je prenehanje neučinkovitih postopkov pomembno tudi z etičnega in ekonomskega vidika, saj omogoča pravično razporeditev zdravstvenih virov.
Ključne besede: internistična prva pomoč, prenehanje zdravljenja, paliativna oskrba, evtanazija, opustitev zdravljenja
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 406; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (894,59 KB)

8.
ANALIZA STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z ZAPORO DIHALNE POTI
Manca Galjot, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Dihanje predstavlja eno izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, brez katere ni življenja. Tujek lahko predstavlja katerikoli predmet ali snov, ki nenamerno prodre v telo in njegove votline. Stanje delne ali popolne zapore dihalne poti lahko pogosto predstavlja nujno zdravstveno stanje še posebej pri otrocih in starostnikih. Diplomirana medicinska sestra mora dobro poznati ukrepe, s katerimi razreši delno ali popolno zaporo dihalne poti. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri osebah z delno ali popolno zaporo dihalnih poti. Cilj raziskave je bil raziskati delež intervencij nujne medicinske pomoči zaradi delne ali popolne zapore dihalnih poti v letih od 2019 do 2023, analizirati vrste tujkov, ki zaprejo dihalno pot, in ugotoviti uspešnost njihove morebitne razrešitve. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi proučevanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Škofja Loka. Od skupno 7.259 protokolov smo analizirali 45 protokolov, ki so obravnavali zaporo dihalne poti. Pregledali smo protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 od 30. 12. 2023. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da je bilo na območju, katerega oskrbuje predbolnišnična nujna medicinska pomoč Škofja Loka, obravnavanih 45 primerov delne ali popolne zapore dihalnih poti, kar predstavlja 0,62 % vseh intervencij. Med pacienti z zaporo dihalne poti prevladujejo moški (62,2 %). Najpogosteje zaporo dihalne poti utrpijo pacienti v starostnem obdobju od 19 do 65 let (35,6 %). Z raziskavo smo ugotovili, da je najpogostejši tujek, ki je povzročil zaporo dihalne poti, košček hrane. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da je zapora dihalne poti zaradi tujka redko nujno zdravstveno stanje, s katerim se srečuje ekipa nujne medicinske pomoči Škofja Loka. Ugotavljamo visoko uspešnost razrešitve zapore dihalne poti zaradi tujka na terenu (97,8 %).
Ključne besede: dihala, dihalna pot, zapora dihalnih poti, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2024; Ogledov: 542; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
OBRAVNAVA PACIENTA S POŠKODBO GLAVE IN HRBTENICE
Haris Bećirević, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejše vzroki za poškodbe glave in hrbtenice so prometne nesreče, padci, napadi, športne poškodbe in poškodbe pri delu. Zaradi hitre in pravilne obravnave pacienta na primarnem nivoju, zaradi večje laične ozaveščenosti ter zaradi pravilne in strokovne obravnave preživi vse več poškodovancev. Vloga zdravstvenih delavcev je pravilen pristop k poškodovancu, ki je usmerjen v reševanje življenja in vzdrževanje normalnih telesnih funkcij. Metoda: V kvantitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih anket. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval medicinske sestre, ki so zaposlene v kliničnem okolju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 250 anketirancev, vendar vsi niso odgovorili na vsa vprašanja. V raziskavi so anketiranci odgovorili, da se jih je več kot polovica že srečala s pacientom, ki je utrpel poškodbo glave (n = 159; 77 %) in hrbtenice (n = 142; 71 %). Velika večina anketirancev (n = 105; 87 %) pozna Glasgowsko lestvico kome (GCS). Skoraj vsi anketiranci (n = 110, 99 %) se strinjajo, da je potrebno pri pacientu, ki si je poškodoval glavo, opraviti tudi CT vratne hrbtenice. Razprava: Medicinske sestre so zelo pomembne pri obravnavi pacienta s poškodbo glave in hrbtenice. S pacientom imajo prvi stik že na primarni ravni, kjer je pomembno ohranjanje življenja. Ugotovili smo, da anketirani poznajo pristop k poškodovancu po protokolu ABCDE in Glasgowsko lestvico kome (GCS). Prav tako se zavedajo pomembnosti imobilizacije pri poškodovancu in jo znajo tudi izvesti. Prav tako je ključno njihovo delo na sekundarni ravni, kjer sodelujejo pri diagnostično terapevtskih postopkih, ki so ključnega pomena za kakovostno življenje pacienta po nesreči.
Ključne besede: poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 554; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Amanda Martinčič, 2024, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Ključne besede: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2024; Ogledov: 1377; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (912,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh