Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom. Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv državnih pomoči na zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Analizirali smo, kako subvencije vplivajo na zaposlitvene možnosti, prilagoditve delovnih mest in socialno vključenost invalidov. Namen raziskave je bil ovrednotiti, kako državne intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja invalidov ter k večji pravičnosti in enakopravnosti v družbi. Izvedli smo analizo podatkov o zaposlenosti invalidov, pridobljenih iz nacionalnih statističnih baz, ter kvalitativno analizo na podlagi intervjujev z vodstvenim ter strokovnim kadrom, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih. Prav tako smo preučili in analizirali relevantno zakonodajo ter izvedli primerjalno analizo podatkov pred in po uvedbi zakonodajnih sprememb, ki urejajo državne pomoči. Analiza je pokazala, da državne pomoči pozitivno vplivajo na povečanje števila zaposlenih invalidov, izboljšanje prilagojenosti delovnih mest in višjo stopnjo socialne vključenosti invalidov. Ugotovili smo, da subvencije pomagajo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest za invalide in pri ustvarjanju novih priložnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim. Hkrati smo pokazali, da imajo invalidska podjetja izreden družbeni pomen, ravno tako zahvaljujoč državnim pomočem, kar dokazuje tudi predstavitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 330 invalidov in je skozi svoj obstoj upravičilo primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov ter prilagajanja delovnih mest. Državne pomoči so se izkazale za ključni mehanizem pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev invalidov v Sloveniji. Financiranje iz državnih virov omogoča potrebne prilagoditve na delovnih mestih, spodbuja integracijo invalidov v delovno okolje ter prispeva k njihovi socialni in ekonomski vključenosti. Raziskava podčrtava nujnost nadaljnjega financiranja in razširitve programov državnih pomoči ter prilagajanja politik za nadaljnjo podporo zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: invalidi, državna pomoč, socialna vključenost, invalidska podjetja, zakonodaja, prilagajanje delovnih mest
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 275; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189). Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure. Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Ključne besede: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 454; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Izhodišča: Dihanje predstavlja eno izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, brez katere ni življenja. Tujek lahko predstavlja katerikoli predmet ali snov, ki nenamerno prodre v telo in njegove votline. Stanje delne ali popolne zapore dihalne poti lahko pogosto predstavlja nujno zdravstveno stanje še posebej pri otrocih in starostnikih. Diplomirana medicinska sestra mora dobro poznati ukrepe, s katerimi razreši delno ali popolno zaporo dihalne poti. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri osebah z delno ali popolno zaporo dihalnih poti. Cilj raziskave je bil raziskati delež intervencij nujne medicinske pomoči zaradi delne ali popolne zapore dihalnih poti v letih od 2019 do 2023, analizirati vrste tujkov, ki zaprejo dihalno pot, in ugotoviti uspešnost njihove morebitne razrešitve. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi proučevanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Škofja Loka. Od skupno 7.259 protokolov smo analizirali 45 protokolov, ki so obravnavali zaporo dihalne poti. Pregledali smo protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 od 30. 12. 2023. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da je bilo na območju, katerega oskrbuje predbolnišnična nujna medicinska pomoč Škofja Loka, obravnavanih 45 primerov delne ali popolne zapore dihalnih poti, kar predstavlja 0,62 % vseh intervencij. Med pacienti z zaporo dihalne poti prevladujejo moški (62,2 %). Najpogosteje zaporo dihalne poti utrpijo pacienti v starostnem obdobju od 19 do 65 let (35,6 %). Z raziskavo smo ugotovili, da je najpogostejši tujek, ki je povzročil zaporo dihalne poti, košček hrane. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da je zapora dihalne poti zaradi tujka redko nujno zdravstveno stanje, s katerim se srečuje ekipa nujne medicinske pomoči Škofja Loka. Ugotavljamo visoko uspešnost razrešitve zapore dihalne poti zaradi tujka na terenu (97,8 %).
Ključne besede: dihala, dihalna pot, zapora dihalnih poti, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2024; Ogledov: 542; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Ključne besede: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2024; Ogledov: 1377; Prenosov: 27
Celotno besedilo (912,53 KB)