1. Varovanje neprijavljenega javnega shoda 5. oktobra 2021 v Ljubljani skozi prizmo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAleš Malajner, 2025, magistrsko delo Opis: V Sloveniji so pravice do svobode gibanja, mirnega zbiranja in svobodnega izražanja ustavno zagotovljene. Omejevanje teh pravic je dovoljeno le ob izjemnih dogodkih, med katere lahko uvrstimo tudi svetovno pandemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki se je v Sloveniji in po svetu razširila v letu 2020. Od meseca junija tega leta je vlada Republike Slovenije z različnimi vladnimi odloki postopno omejevala zbiranje ljudi. Kljub omejitvam so v letih 2020 in 2021 v Ljubljani potekali številni neprijavljeni protesti proti vladnim ukrepom, na katerih je policija večkrat posredovala tudi z uporabo prisilnih sredstev. Do najodmevnejšega in najintenzivnejšega posredovanja policije proti množici je prišlo 5. oktobra 2021 v Ljubljani, ko je policija poleg policijske konjenice, službenih psov policije in pripadnikov posebnih enot policije uporabila tudi vodni top in plinska dražilna sredstva. Dogodek je sprožil močan odziv v javnosti, v povezavi s posredovanjem policije pa je bil izveden izredni strokovni nadzor, ki je razkril številne sistemske in izvedbene nepravilnosti, kot so presplošno izdani ukazi, pomanjkljiva pravna podlaga za tako intenzivno uporabo prisilnih sredstev in nezadostna utemeljitev posameznih prisilnih sredstev. Varuh človekovih pravic in nadzor nad delom policije sta ugotovila več primerov nesorazmerne, nestrokovne in neutemeljene uporabe sile proti neproblematičnim posameznikom, kar je izkazovalo resne kršitve človekovih pravic, med drugim 11. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), ki varuje pravico do mirnega zbiranja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v podobnih primerih tožb proti nekaterim državam v posameznih sodbah potrdila podobne zlorabe oblasti z represivnimi sredstvi in izpostavila potrebo po sorazmernosti ukrepov ter strpnosti oblasti do zbirajočih se množic. Ključno sporočilo ESČP skozi več sodb nalaga oblastem posameznih držav, da ne kaznuje mirnih protestnikov zaradi posameznih izgredov in da represivni ukrepi ljudi ne smejo odvračati od uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, policijska pooblastila, svoboda zbiranja, uporaba prisilnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 131; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 1063; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,72 MB) |
3. Parlamentarna preiskava : diplomsko deloGoran Letić, 2022, diplomsko delo Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo
državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim
zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne
funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar
pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti,
temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora.
Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno
funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu.
Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo
oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki
bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno
in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti
parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V
Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi
preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo
tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta.
Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna
komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja
zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni
organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja
Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi
pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela
parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave,
razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih
organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za
oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo
nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških.
Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago
parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode
parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 2497; Prenosov: 67
Celotno besedilo (816,64 KB) |
4. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19 : magistrska nalogaMatej Bračun, 2022, magistrsko delo Ključne besede: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2022; Ogledov: 2861; Prenosov: 68
Celotno besedilo (808,32 KB) |
5. |
6. |
7. Širjenje pooblastil občinskih redarjev : magistrsko deloNatalija Golob, 2021, magistrsko delo Opis: V Sloveniji za varnost na državni ravni skrbi policija, na občinski ravni pa občinsko redarstvo, ki skrbi predvsem za varovanje varnosti v cestnem prometu in za vzdrževanje javnega reda in miru. Policija je že ob ustanovitvi občinskih redarstev velik del nalog prepustila občinskim redarstvom, prav tako pa tudi sedaj vse poteka v smeri, da bi zmeraj več nalog prepustili občinskim redarjem. Trend širjenja pooblastil občinskih redarjev je, da bi se občinska redarstva preimenovala v mestno policijo. V uvodnem delu smo z zgodovinsko metodo predstavili zgodovinski razvoj občinskega redarstva, nato smo z enostavno statistično metodo predstavili, katere občine imajo ustanovljena občinska, medobčinska ali mestna redarstva in koliko imajo zaposlenih, v nadaljevanju smo s primerjalno metodo primerjali, kako ima urejeno prometno in komunalno redarstvo sosednja država Hrvaška. Primerjali smo tudi strokovno usposabljanje policistov in občinskih redarjev ter strokovno usposabljanje občinskih redarjev, prometnih ter komunalnih redarjev na Hrvaškem. Na koncu magistrskega dela smo s sociološko oz. empirično metodo pridobili mnenja zaposlenih občinskih redarjev in občanov glede širjenja pooblastil. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je smiselno občinskim redarjem širiti pooblastila oz. kakšni problemi se pojavljajo pri širitvi. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na širjenje pooblastil. Rezultati raziskav so pokazali, da se pri širitvi pojavljajo številni problemi, ki jih je potrebno rešiti (pomanjkanje kadra, prekratko usposabljanje, pomanjkanje opreme, sprememba zakonodaje, finance, reorganizacija, dodatne naloge in prostori). Naše ugotovitve bo lahko stroka uporabila pri nadaljnjih širitvah pooblastil, tako da izboljša področja, kjer so potrebne spremembe.
Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski redarji, red, pooblastila, pristojnosti
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 2439; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,90 MB) |
8. Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanov : diplomsko deloDavid Veternik, 2021, diplomsko delo Opis: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Ključne besede: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 3171; Prenosov: 0 |
9. Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku : magistrsko deloSimon Belšak, 2020, magistrsko delo Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 4187; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Poligrafska metoda kot poseben način zbiranja podatkov : magistrsko deloJanja Vodopivec, 2015, magistrsko delo Ključne besede: poligraf, poligrafska preiskava, poligrafska metoda, poligrafski test, verodostojnost, poligrafski preiskovalec, policist, policijska pooblastila, zbiranje obvestil
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 3180; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,08 MB) |
