1. UČINEK STRAHU, KRIVDE IN POHLEPA NA NAKUPNO NAMERO V DIREKTNEM MARKETINGU: MINI EKSPERIMENT NA SLOVENSKIH POTROŠNIKIHJošt Mulej, 2026, ni določena Opis: V tem diplomskem delu je predstavljena analiza o tem, kako strah, krivda in pohlep vplivajo na namero potrošnikov, da kupijo izdelek. Ti dejavniki so bili preverjeni tako, da je bil uporabljen digitalni direktni marketing za prodajo podjetniške igre za otroke z imenom Firma Kids. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, kako se odzivi uporabnikov razlikujejo, ko so ti izpostavljeni različnim čustvenim sporočilom. To delo je pomembno za okolja, kjer ljudje težko ostanejo zbrani in kjer je na voljo veliko različnih ponudnikov. Za glavni cilj je bilo določeno, da se podrobno opišejo učinki vsakega sprožilca, preverijo vnaprej določene trditve in pripravijo navodila za uporabo teh metod v praksi.
Na slovenskem trgu je bil izveden manjši eksperiment, pri katerem so bile preko platforme Meta aktivirane oglaševalske kampanje, ki so bile nato sistematično pregledane. Rezultati potrjujejo, da čustveni sprožilci določajo, v kolikšni meri se uporabniki odzivajo na vsebino. To je razvidno iz dejstva, da so oglasi z elementi strahu privabili največje število ljudi, oglasi s prvinami krivde nekoliko manjše število, oglasi z elementi pohlepa pa najmanjše število ljudi. Iz analize je razvidno, da pogosto klikanje na oglase ni nujno povezano s tem, da se oseba na koncu odloči za nakup. Ta razlika je opazna med tem, kako ljudje zaznajo oglas in koliko jih dejansko opravi nakup.
Pri opazovanju podatkov so opazne razlike med demografskimi skupinami, saj so se skupine ljudi na čustvena sporočila odzvale na različen način. Raziskava potrjuje, da je nujno upoštevati moralna pravila pri uporabi čustev. Do tega pride ker prevelik pritisk na čustva povzroči, da ljudje manj zaupajo blagovni znamki.
Ključne besede: digitalni direktni marketing, čustveni sprožilci, strah, krivda, pohlep, nakupna namera, Meta, etika, potrošniško vedenje, eksperiment
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2026; Ogledov: 34; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (4,59 MB) |
2. Oglaševanje kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjihMateja Češnovar, 2026, magistrsko delo Opis: Oglaševanje je najpomembnejša tržno-komunikacijska dejavnost vseh sodobnih podjetij in se uporablja za komuniciranje ter posredovanje informacij sedanjim in novim strankam. Danes se vsakodnevno srečujemo z oglaševanjem izdelkov oziroma storitev. Veliko podjetij se odloča tudi za oglaševanje na družbenih omrežjih, saj število njihovih uporabnikov po svetu iz leta v leto narašča. Hitra rast uporabe družbenih omrežij je podjetja spodbudila k oglaševanju na najpogosteje uporabljenih družbenih omrežjih. Takšnega oglaševanja se poslužujejo tudi podjetja, ki oglašujejo kozmetične izdelke. Ključnega pomena je, da oglaševalci skrbno oblikujejo oglase in preverijo njihovo učinkovitost. Veliko vlogo pri tem ima odnos potrošnikov do samega oglaševanja. V magistrski nalogi teoretično predstavimo oglaševanje, oglaševanje kozmetičnih izdelkov, posebnosti digitalnega oglaševanja ter odnos potrošnikov do oglasov na družbenih omrežjih. Empirični del temelji na anketi, s katero so bili analizirani vplivi determinant, kot so zabava, informativnost, pomisleki glede zasebnosti, kredibilnost in iritacija ter vloga vplivnežev na odnos potrošnikov do oglaševanja kozmetičnih izdelkov. Rezultati raziskave so pokazali, da potrošniki oglaševanja kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjih v povprečju ne zaznavajo kot izrazito zabavnega, informativnega ali kredibilnega. Prav tako raziskava ni pokazala izrazito negativnega vpliva pomislekov glede zasebnosti in zaznane iritacije na odnos potrošnikov do oglaševanja. Izkazalo se je, da ima splošen odnos potrošnikov do oglaševanja na družbenih omrežjih pomemben vpliv na njihove nakupne namere pri kozmetičnih izdelkih. Rezultati so pokazali, da vplivneži na družbenih omrežjih pozitivno vplivajo na nakupne namere potrošnikov. Mlajši potrošniki so oglaševanju na omenjenih kanalih bolj naklonjeni kot starejši, medtem ko stopnja izobrazbe ni pokazala statistično značilnih razlik v kritičnosti do oglaševanja.
Ključne besede: kozmetični izdelki, družbena omrežja, digitalno oglaševanje, vplivneži, potrošniško vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2026; Ogledov: 322; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,46 MB) |
3. |
4. Trajnost kot vrednota pri trženju blagovne znamke Dobrote DolenjskeMarjana Čegovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Trajnostni razvoj predstavlja eno temeljnih usmeritev sodobne družbe, saj je odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov in prekomerna potrošnja. Ti procesi pomembno vplivajo na gospodarstvo, družbo in kakovost življenja, zato se krepi potreba po razvoju strategij, ki celovito povezujejo okoljsko, gospodarsko in družbeno razsežnost. Na tem presečišču se razvija koncept trajnostnega trženja, ki presega tradicionalne prodajne cilje ter temelji na transparentnosti, etičnem delovanju in dolgoročni gradnji zaupanja med podjetji in potrošniki.
V magistrskem delu je v ospredju trajnostno trženje, s posebnim poudarkom na vlogi lokalne prehrane, ki povezuje kulturno dediščino, spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva ter krepi odgovorno rabo naravnih virov. V slovenskem prostoru izstopa blagovna znamka Dobrote Dolenjske, ki predstavlja primer dobre prakse pri uspešnem združevanju trajnostnih pristopov, kakovosti izdelkov ter krepitve identitete lokalnega okolja.
Empirični del magistrskega dela preučuje povezavo med razumevanjem trajnosti, nakupnim vedenjem potrošnikov ter zaznavanjem blagovne znamke Dobrote Dolenjske. Raziskava, zasnovana na kombinaciji anketnega vprašalnika in polstrukturiranega intervjuja s predstavnico Zavoda Dobrote Dolenjske, razkriva, da potrošniki trajnost sicer prepoznavajo kot pomembno vrednoto, vendar njihovo razumevanje pogosto ostaja omejeno. Pri nakupnih odločitvah kakovost izdelkov ostaja ključni dejavnik, hkrati pa rezultati nakazujejo pripravljenost potrošnikov za plačilo višje cene za izdelke, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
Magistrsko delo prispeva k razumevanju, kako lahko trajnostne vrednote postanejo osrednji del sodobnih trženjskih praks in predstavljajo konkurenčno prednost za lokalne blagovne znamke v Sloveniji. Prav tako ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave ter oblikovanje strateških usmeritev v trajnostno naravnanem gospodarstvu, ki temelji na odgovorni potrošnji, lokalni identiteti in dolgoročni skrbi za okolje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno trženje, potrošniško vedenje, trajnostna prehrana, blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Objavljeno v ReVIS: 25.12.2025; Ogledov: 2223; Prenosov: 33
Celotno besedilo (4,67 MB) |
5. |
6. Vpliv inflacije na potrošnjo gospodinjstev v SlovenijiSara Požun, 2025, diplomsko delo Opis: Inflacija predstavlja enega najpomembnejših makroekonomskih pojavov, ki neposredno vplivajo na potrošnjo gospodinjstev. Ob prisotnosti inflacije potrebujejo za isto količino dobrin in storitev več denarja, kar zmanjšuje njihovo kupno moč. To posledično vpliva na potrošniške navade in spreminja vedenje potrošnikov. S potrošnjo je tesno povezan tudi bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP). Višja raven potrošnje spodbuja, medtem ko upad potrošnje lahko zavira gospodarsko rast in s tem BDP. Na potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji so vplivali tudi izredni dogodki, kot sta epidemija COVID-19 ter vojna v Ukrajini, saj sta povzročili povečano gospodarsko negotovost in spremembe cen.
V diplomski nalogi obravnavamo vpliv inflacije na potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo temeljne pojme in značilnosti inflacije, BDP-ja in potrošnje, pri čemer se osredotočamo na njihove vzroke, posledice, medsebojne vplive ter učinke na gospodarstvo in gospodinjstva. V empiričnem delu smo analizirali podatke o gospodarskih kazalnikih za obdobje 2016–2023 ter jih prikazali v obliki grafov. Na podlagi vrednosti posameznih spremenljivk smo v statističnem programu PSPP izvedli bivariantno linearno regresijo z dvema različnima neodvisnima spremenljivkama. Dobljene rezultate smo interpretirali ter na njihovi osnovi preverili zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: Potrošnja gospodinjstev, inflacija, bruto domači proizvod, potrošniško vedenje, bivariantna linearna regresija.
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 1140; Prenosov: 54
Celotno besedilo (669,02 KB) |
7. Psihološki vpliv družbenih omrežij na nakupne odločitve mladihAleksandra Damjanić, 2023, diplomsko delo Opis: Temeljni cilj diplomskega dela je podati informacije o vplivu družbenih omrežij na nakupne odločitve, posebej pri mlajših generacijah, ki odraščajo z njimi. Življenja si namreč ni mogoče predstavljati brez tehnologije in pametnih naprav ter njihove vsebine – posebej omrežij, ki nam nudijo neomejeno število informacij in številne interaktivne možnosti.
Kakšen je torej pravzaprav vpliv družbenih omrežij na nas in kakšne posledice ima na naša življenja?
Trenutno je na družbenih omrežjih več bilijonov uporabnikov. Omrežja ne ponujajo samo sledenja drugim uporabnikom in komunikacijskih storitev, ampak tudi video klice, iskanje poslov, nakupovanje itd.
Ključne besede: družbena omrežja, nakupovanje, potrošniško vedenje, nakupne odločitve, komunikacijske storitve, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 16.03.2023; Ogledov: 3666; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,11 MB) |
