1. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (151,37 KB) |
2. Ustavno- in primerjalno pravni vidiki kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delihEneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: zadnja novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2022 je močno preoblikovala razmerja med ključnimi deležniki pri ustvarjanju avdiovizualnih del, tj. soavtorji, iz-vajalci in filmskimi producenti. Slovenija je sledila novejšim trendom v primerjalnem pravu, ki z neodpovedljivimi in ne-prenosljivimi poplačilnimi pravicami zagotavljajo pravično udeležbo ustvarjalcev na dohodkih iz sekundarnega izko-riščanja avdiovizualnih del. S tem se v evropski uniji krepi položaj kolektivnih organizacij, saj nacionalni zakoni za to-vrstne pravice običajno določajo, da se obvezno kolektivno upravljajo. Po drugi strani pa je treba zaradi ustavnega nače-la pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena URS preprečiti, da bi nove zakonske določbe posegale v že obstoječa pogodbena razmerja med ustvarjalci in fimskimi producenti. v prispevku bomo preučili naravo novih pra-vic in jih primerjali s podobnimi ureditvami v primerjalnem pravu. Preverili bomo, katere izmed teh pravic bi lahko po-menile izziv z vidika prepovedi retroaktivne veljave pravic in kako naj k temu pristopi zakonodajalec.
Ključne besede: avtorsko pogodbeno pravo, poplačilne pravice, pravice do nadomestil, avdiovizualna dela, prepoved povratne veljave predpisov, razvoj avtorskopravne zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 3
Celotno besedilo (124,46 KB) |
3. Etične dileme pri pravici do samoodločanja pacienta z duševno motnjoBarbara Narat, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševne motnje predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, pri katerem se zelo pogosto prepletajo tako medicinski kot tudi etični ter pravni vidiki obravnave pacientov. Pravica do samoodločanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic in hkrati eno izmed osnovnih načel sodobne zdravstvene etike. Vendar pa je njeno uresničevanje pri pacientih z duševnimi motnjami pogosto omejeno zaradi zmanjšane presoje realnosti in sposobnosti odločanja. Diplomska naloga obravnava etične dileme, ki nastajajo pri spopadanju med spoštovanjem pacientove avtonomije in dolžnostjo zdravstvenega osebja, da ravna v njegovo korist. Namen raziskave je opredeliti etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci med zdravljenjem pacientov z duševno motnjo pri uresničevanju svoje pravice do samoodločanja.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v psihiatričnih ustanovah. Intervjuvanci so prostovoljno sodelovali in podali informirano soglasje. Zbrani podatki so bili obdelani s tematsko analizo in razvrščeni po vsebinskih sklopih, ki se nanašajo na poznavanje pravic pacientov, pogostnost etičnih dilem, presojo sposobnosti odločanja ter vpliv zakonodaje in etičnih smernic na prakso.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci načeloma dobro poznajo pomen pravice do samoodločanja pacientov z duševno motnjo, vendar se ta v praksi pogosto uresničuje omejeno. Najpogosteje se srečujejo z etičnimi dilemami, ki izhajajo iz konflikta med pacientovo avtonomijo in potrebo po zaščiti njegovega zdravja in varnosti. Med glavnimi dilemami so navedene: prisilna hospitalizacija, presoja sposobnosti odločanja, uporaba varovalnih ukrepov in komunikacija s pacientom ter svojci. Intervjuvanci so izpostavili tudi vpliv stigme, pomanjkanje časa, negativno fluktuacijo kadra in pomanjkljivo etično podporo v institucijah.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je etično odločanje v psihiatrični praksi izjemno zahtevno in večplastno. Pravica do samoodločanja pacientov z duševno motnjo se lahko uresničuje le ob sočasnem upoštevanju njegove varnosti, zakonodajnih omejitev ter strokovne presoje zdravstvenih delavcev. Poudarjena je potreba po nadaljnjem izobraževanju s področja etike, po boljši institucionalni podpori pri etičnem odločanju in po krepitvi partnerskega odnosa med pacientom in zdravstvenim osebjem. Ključna sta tudi zmanjševanje stigmatizacije pacientov in dosledno spoštovanje njihovih temeljnih pravic.
Ključne besede: etične dileme, psihiatrična obravnava, duševne motnje, pacientove pravice, samoodločanje
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 256; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Ureditev zdravljenja brez privolitve mladoletnih bolnikov z duševno motnjo : magistrsko deloTina Resnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 339; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 294; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1002,10 KB) |
6. Temeljne človekove pravice v kitajskem sistemu socialnih kreditnih točk : magistrsko deloKristijan Hrovat, 2025, magistrsko delo Opis: Sistem socialnega kreditnega sistema na Kitajskem predstavlja edinstven mehanizem nadzora in regulacije vedenja posameznikov ter pravnih oseb, ki temelji na zbiranju, obdelavi in analizi podatkov za določanje stopnje zaupanja, zanesljivosti in družbene vrednosti posameznika. Gre za kompleksno orodje, ki povezuje digitalne tehnologije, velike podatke in nadzor nad družbenim vedenjem, s ciljem oblikovanja kulture zaupanja v skladu z vladno politiko. Kljub uradno obljubljenim ciljem izboljšanja družbene integritete, povečanja ekonomske stabilnosti in krepitve odgovornosti državljanov sistem odpira številna vprašanja s področja varstva temeljnih človekovih pravic. Uporaba obsežnih nadzornih tehnologij, vseprisotnih kamer, biometričnih podatkov in algoritmičnega odločanja lahko vodi v sistemsko omejevanje in celo kršitve osnovnih pravic in svoboščin, zlasti na področjih zasebnosti, svobode izražanja, svobode gibanja in nediskriminacije. Pravna ureditev tega sistema, skupaj z njegovo nepopolno transparentnostjo in pomanjkanjem pravnega varstva, vzbuja resne pomisleke o skladnosti s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi človekovih pravic, kot jih določajo Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi ključni mednarodni dokumenti. Pričujoče magistrsko delo obravnava sistem socialnih kreditov skozi prizmo skladnosti z načeli pravne države in varstva človekovih pravic, pri čemer se osredotoča na ključne pravne izzive in potencialne posledice širjenja takšnih sistemov tudi zunaj Kitajske.
Ključne besede: sistem družbenega kredita, človekove pravice, pravna država, zasebnost, svoboda gibanja, nadzor
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 7
Celotno besedilo (517,40 KB) |
7. |
8. Cesija in njene pojavne oblike : diplomsko deloAndreja Pečjak, 2013, diplomsko delo Ključne besede: cesija, faktoring, asignacija, odstop namesto izpolnitve, odstop v izterjavo, inkaso cesija, fiduciarna cesija, podaljšan pridržek lastninske pravice
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 283; Prenosov: 3
Celotno besedilo (758,85 KB) |
9. Varovanje neprijavljenega javnega shoda 5. oktobra 2021 v Ljubljani skozi prizmo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAleš Malajner, 2025, magistrsko delo Opis: V Sloveniji so pravice do svobode gibanja, mirnega zbiranja in svobodnega izražanja ustavno zagotovljene. Omejevanje teh pravic je dovoljeno le ob izjemnih dogodkih, med katere lahko uvrstimo tudi svetovno pandemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki se je v Sloveniji in po svetu razširila v letu 2020. Od meseca junija tega leta je vlada Republike Slovenije z različnimi vladnimi odloki postopno omejevala zbiranje ljudi. Kljub omejitvam so v letih 2020 in 2021 v Ljubljani potekali številni neprijavljeni protesti proti vladnim ukrepom, na katerih je policija večkrat posredovala tudi z uporabo prisilnih sredstev. Do najodmevnejšega in najintenzivnejšega posredovanja policije proti množici je prišlo 5. oktobra 2021 v Ljubljani, ko je policija poleg policijske konjenice, službenih psov policije in pripadnikov posebnih enot policije uporabila tudi vodni top in plinska dražilna sredstva. Dogodek je sprožil močan odziv v javnosti, v povezavi s posredovanjem policije pa je bil izveden izredni strokovni nadzor, ki je razkril številne sistemske in izvedbene nepravilnosti, kot so presplošno izdani ukazi, pomanjkljiva pravna podlaga za tako intenzivno uporabo prisilnih sredstev in nezadostna utemeljitev posameznih prisilnih sredstev. Varuh človekovih pravic in nadzor nad delom policije sta ugotovila več primerov nesorazmerne, nestrokovne in neutemeljene uporabe sile proti neproblematičnim posameznikom, kar je izkazovalo resne kršitve človekovih pravic, med drugim 11. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), ki varuje pravico do mirnega zbiranja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v podobnih primerih tožb proti nekaterim državam v posameznih sodbah potrdila podobne zlorabe oblasti z represivnimi sredstvi in izpostavila potrebo po sorazmernosti ukrepov ter strpnosti oblasti do zbirajočih se množic. Ključno sporočilo ESČP skozi več sodb nalaga oblastem posameznih držav, da ne kaznuje mirnih protestnikov zaradi posameznih izgredov in da represivni ukrepi ljudi ne smejo odvračati od uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, policijska pooblastila, svoboda zbiranja, uporaba prisilnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Pravni vidiki starševskega odtujevanja : prepoznavanje in obravnavanje psihološke zlorabeMarko Vukićević, 2025, magistrsko delo Opis: Bistvo obravnavane teme je v prepoznavanju, obravnavi in zaščiti otrok pred psihološko zlorabo, ki jo povzroči starševsko odtujevanje. Tema združuje tako pravne kot psihološke poglede na problematiko in vključuje različne strategije za zaščito otrokovih pravic in zaščito pred psihološko zlorabo. Pravni vidiki vključujejo zaščito otrok z ustreznimi zakonskimi ukrepi, medtem ko psihološki vidiki osvetljujejo škodljive učinke, ki jih starševsko odtujevanje povzroči otrokovemu duševnemu zdravju. Najpomembnejši pravni okvir pri obravnavi starševskega odtujevanja je zagotavljanje otrokovih pravic, vključno z zagotavljanjem stikov z obema staršema, razen v primerih, ko bi bilo to v nasprotju z otrokovim najboljšim interesom. Namen raziskave je z različnimi metodološkimi pristopi pridobiti celovito razumevanje pravnih in psiholoških vidikov starševskega odtujevanja ter razviti priporočila za boljše obvladovanje te problematike v družinskem pravu in psihološkem svetovanju. Cilji raziskave so prepoznati starševsko odtujevanje kot obliko psihološke zlorabe in razumeti njegov vpliv na otrokovo duševno zdravje, analizirati pravne ukrepe in ugotoviti učinkovitost obstoječe zakonodaje in sodnih postopkov ter povečati ozaveščenost staršev o negativnih posledicah starševskega odtujevanja. Rezultati raziskave bi lahko imeli pozitiven vpliv na pravno, psihološko in družinsko prakso ter bi pomagali izboljšati obravnavo otrok in staršev v primerih starševskega odtujevanja, kar bi prispevalo k večji zaščiti otrokovih pravic in dobrobiti.
Ključne besede: starševsko odtujevanje, psihološka zloraba, otrokove pravice, najboljši interes otroka, družinsko pravo, ločitveni postopek, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 283; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,55 MB) |
