1. Pravice posameznika pred državnimi organi Republike Slovenije: pravni vidiki in praksa : diplomsko deloAna Pia Grčar, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravice posameznika pred državnimi organi Republike Slovenije, ki predstavljajo temelj delovanja pravne države. Zaradi neenakomernega razmerja moči med posameznikom in oblastjo je ključnega pomena, da so vzpostavljena učinkovita pravna jamstva, ki varujejo človekove pravice in zagotavljajo zakonitost postopkov. Naloga temelji na analizi ustavnih določb, zakonodaje ter primerov iz prakse.
Med najpomembnejšimi pravicami so pravica do zakonitega postopka, ki zahteva, da organi odločajo na podlagi vnaprej določenih pravil, ter pravica do izjave, ki posamezniku omogoča aktivno sodelovanje v postopku. Pomembno vlogo ima tudi pravica do pravnega sredstva, saj omogoča izpodbijanje odločitev in s tem nadzor nad delovanjem oblasti. Pravica do pravne pomoči zagotavlja enak dostop do pravnega varstva, ne glede na socialni položaj posameznika.
Zaključno delo poudarja tudi pravico do informiranosti, ki prispeva k transparentnosti delovanja oblasti, ter pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki varuje osebno integriteto posameznika. Pravica do sodnega varstva in do nepristranskega postopka zagotavljata, da o pravicah posameznika odloča neodvisno sodišče v poštenem postopku.
Poseben poudarek je namenjen pravicam v kazenskih postopkih, kot so domneva nedolžnosti, pravica do molka in pravica do sojenja v razumnem roku. Te pravice preprečujejo zlorabe oblasti ter zagotavljajo pravičnost postopkov.
Ključne besede: pravice, subjekti, državni organi, Republika Slovenija, Ustava, pravo
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2026; Ogledov: 70; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (695,08 KB) |
2. Sodelovanje in zastopanje otrok v pravnih zadevah : magistrsko deloSara Turk, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sodelovanja in zastopanja otrok v pravnih zadevah s posebnim poudarkom na uresničevanju načela največje koristi otroka, kot ga določata Konvencija o otrokovih pravicah in Družinski zakonik. Otroci predstavljajo ranljivo skupino, zato je njihov položaj v pravnih postopkih, zlasti družinskih, pogosto odvisen od ustreznega delovanja zakonitih zastopnikov, skrbnikov in drugih strokovnih oseb. Posebna pozornost je namenjena pravici otrok do izražanja mnenja, teži tega mnenja v postopkih ter vlogi strokovnih delavcev pri zagotavljanju, da je glas otrok ne le slišan, temveč tudi dejansko upoštevan pri odločanju. Analiza je pokazala, da ima aktivno vključevanje otrok v postopke pomemben vpliv na njihov občutek pravičnosti, zadovoljstvo ter zaupanje v pravni sistem. Ko otroci dobijo priložnost, da izrazijo svoje mnenje in da je temu mnenju namenjena ustrezna teža, postopki zanje postanejo razumljivejši in sprejemljivejši. Hkrati se je izkazalo, da neodvisno zastopanje otrok, bodisi prek kolizijskih skrbnikov bodisi prek zagovornikov zagotavlja celovitejšo in nepristransko varstvo njihovih koristi kot zgolj zastopanje s strani staršev, katerih interesi niso vedno skladni z otrokovimi. Ugotovljene so bile tudi pomembne vrzeli v praksi, med katerimi izstopajo dolgotrajnost postopkov, neenotna dostopnost do zagovornikov ter pomanjkanje specializiranih znanj med strokovnimi delavci. Magistrsko delo prispeva k razumevanju pomena otrokove participacije v pravnih zadevah ter h krepitvi njihove zaščite v slovenski zakonodaji in praksi. Praktična uporabnost rezultatov se kaže v predlogih za izboljšanje usposabljanja strokovnjakov, pospešitev postopkov ter sistemsko podporo institutu zagovorništva. Hkrati pomanjkanje empiričnih raziskav o dejanskih izkušnjah otrok v slovenskih postopkih odpira pomemben prostor za nadaljnje raziskovanje in razvoj tega področja.
Ključne besede: otroci, sodelovanje otrok, korist otroka, zastopnik, zagovornik, sodišče, otrokom prijazno pravosodje, otrokove pravice
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 278; Prenosov: 12
Celotno besedilo (568,90 KB) |
3. Učinkovitost sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji : zaključno poročilo raziskovalnega projekta v okviru ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024«Eneja Drobež, David Bogataj, Marija Bogataj, Aleš Bunderšek Krempl, Andreja Čuk Pavkovič, Suzanna Mežnarec Novosel, Sabina Zgaga Markelj, Tonja Zemljak, Tamara Udovič, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: avtorske pravice, avtorsko pravo, kolektivno upravljanje, zakonodaja, sorodne pravice, upravljanje avtorskih pravic, upravljanje sorodnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2026; Ogledov: 254; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 333; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,37 KB) |
5. Ustavno- in primerjalno pravni vidiki kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delihEneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: zadnja novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2022 je močno preoblikovala razmerja med ključnimi deležniki pri ustvarjanju avdiovizualnih del, tj. soavtorji, iz-vajalci in filmskimi producenti. Slovenija je sledila novejšim trendom v primerjalnem pravu, ki z neodpovedljivimi in ne-prenosljivimi poplačilnimi pravicami zagotavljajo pravično udeležbo ustvarjalcev na dohodkih iz sekundarnega izko-riščanja avdiovizualnih del. S tem se v evropski uniji krepi položaj kolektivnih organizacij, saj nacionalni zakoni za to-vrstne pravice običajno določajo, da se obvezno kolektivno upravljajo. Po drugi strani pa je treba zaradi ustavnega nače-la pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena URS preprečiti, da bi nove zakonske določbe posegale v že obstoječa pogodbena razmerja med ustvarjalci in fimskimi producenti. v prispevku bomo preučili naravo novih pra-vic in jih primerjali s podobnimi ureditvami v primerjalnem pravu. Preverili bomo, katere izmed teh pravic bi lahko po-menile izziv z vidika prepovedi retroaktivne veljave pravic in kako naj k temu pristopi zakonodajalec.
Ključne besede: avtorsko pogodbeno pravo, poplačilne pravice, pravice do nadomestil, avdiovizualna dela, prepoved povratne veljave predpisov, razvoj avtorskopravne zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 373; Prenosov: 4
Celotno besedilo (124,46 KB) |
6. Etične dileme pri pravici do samoodločanja pacienta z duševno motnjoBarbara Narat, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševne motnje predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, pri katerem se zelo pogosto prepletajo tako medicinski kot tudi etični ter pravni vidiki obravnave pacientov. Pravica do samoodločanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic in hkrati eno izmed osnovnih načel sodobne zdravstvene etike. Vendar pa je njeno uresničevanje pri pacientih z duševnimi motnjami pogosto omejeno zaradi zmanjšane presoje realnosti in sposobnosti odločanja. Diplomska naloga obravnava etične dileme, ki nastajajo pri spopadanju med spoštovanjem pacientove avtonomije in dolžnostjo zdravstvenega osebja, da ravna v njegovo korist. Namen raziskave je opredeliti etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci med zdravljenjem pacientov z duševno motnjo pri uresničevanju svoje pravice do samoodločanja.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v psihiatričnih ustanovah. Intervjuvanci so prostovoljno sodelovali in podali informirano soglasje. Zbrani podatki so bili obdelani s tematsko analizo in razvrščeni po vsebinskih sklopih, ki se nanašajo na poznavanje pravic pacientov, pogostnost etičnih dilem, presojo sposobnosti odločanja ter vpliv zakonodaje in etičnih smernic na prakso.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci načeloma dobro poznajo pomen pravice do samoodločanja pacientov z duševno motnjo, vendar se ta v praksi pogosto uresničuje omejeno. Najpogosteje se srečujejo z etičnimi dilemami, ki izhajajo iz konflikta med pacientovo avtonomijo in potrebo po zaščiti njegovega zdravja in varnosti. Med glavnimi dilemami so navedene: prisilna hospitalizacija, presoja sposobnosti odločanja, uporaba varovalnih ukrepov in komunikacija s pacientom ter svojci. Intervjuvanci so izpostavili tudi vpliv stigme, pomanjkanje časa, negativno fluktuacijo kadra in pomanjkljivo etično podporo v institucijah.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je etično odločanje v psihiatrični praksi izjemno zahtevno in večplastno. Pravica do samoodločanja pacientov z duševno motnjo se lahko uresničuje le ob sočasnem upoštevanju njegove varnosti, zakonodajnih omejitev ter strokovne presoje zdravstvenih delavcev. Poudarjena je potreba po nadaljnjem izobraževanju s področja etike, po boljši institucionalni podpori pri etičnem odločanju in po krepitvi partnerskega odnosa med pacientom in zdravstvenim osebjem. Ključna sta tudi zmanjševanje stigmatizacije pacientov in dosledno spoštovanje njihovih temeljnih pravic.
Ključne besede: etične dileme, psihiatrična obravnava, duševne motnje, pacientove pravice, samoodločanje
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 463; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,11 MB) |
7. Ureditev zdravljenja brez privolitve mladoletnih bolnikov z duševno motnjo : magistrsko deloTina Resnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 548; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 463; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1002,10 KB) |
9. Temeljne človekove pravice v kitajskem sistemu socialnih kreditnih točk : magistrsko deloKristijan Hrovat, 2025, magistrsko delo Opis: Sistem socialnega kreditnega sistema na Kitajskem predstavlja edinstven mehanizem nadzora in regulacije vedenja posameznikov ter pravnih oseb, ki temelji na zbiranju, obdelavi in analizi podatkov za določanje stopnje zaupanja, zanesljivosti in družbene vrednosti posameznika. Gre za kompleksno orodje, ki povezuje digitalne tehnologije, velike podatke in nadzor nad družbenim vedenjem, s ciljem oblikovanja kulture zaupanja v skladu z vladno politiko. Kljub uradno obljubljenim ciljem izboljšanja družbene integritete, povečanja ekonomske stabilnosti in krepitve odgovornosti državljanov sistem odpira številna vprašanja s področja varstva temeljnih človekovih pravic. Uporaba obsežnih nadzornih tehnologij, vseprisotnih kamer, biometričnih podatkov in algoritmičnega odločanja lahko vodi v sistemsko omejevanje in celo kršitve osnovnih pravic in svoboščin, zlasti na področjih zasebnosti, svobode izražanja, svobode gibanja in nediskriminacije. Pravna ureditev tega sistema, skupaj z njegovo nepopolno transparentnostjo in pomanjkanjem pravnega varstva, vzbuja resne pomisleke o skladnosti s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi človekovih pravic, kot jih določajo Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi ključni mednarodni dokumenti. Pričujoče magistrsko delo obravnava sistem socialnih kreditov skozi prizmo skladnosti z načeli pravne države in varstva človekovih pravic, pri čemer se osredotoča na ključne pravne izzive in potencialne posledice širjenja takšnih sistemov tudi zunaj Kitajske.
Ključne besede: sistem družbenega kredita, človekove pravice, pravna država, zasebnost, svoboda gibanja, nadzor
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 434; Prenosov: 12
Celotno besedilo (517,40 KB) |
10. |
