1. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Pravice potrošnikov pri pogodbah na daljavo : magistrsko deloJan Šilc, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil podati celovit in poglobljen pregled pravic potrošnikov pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, ter kritično oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov v vedno bolj zapletenem digitalnem okolju. Na podlagi temeljite analize zakonodajnih okvirov Evropske unije, primerjalne presoje nacionalnih ureditev, pregleda empiričnih raziskav, konkretnih primerov iz prakse ter mednarodnih poročil je bilo ugotovljeno, da jasno definirane, pregledno zapisane in potrošnikom enostavno dostopne pravice bistveno prispevajo k večjemu zaupanju v digitalne transakcije. Naloga potrjuje tri raziskovalne hipoteze: prvo, da zaupanje temelji na transparentnosti ter učinkovitem izvrševanju pravic; drugo, da med državami obstajajo občutne razlike v implementaciji in dejanski učinkovitosti teh pravil; in tretjo, da tehnološki napredek hkrati ustvarja nove priložnosti ter uvaja dodatna tveganja za celovito varstvo potrošnikov. Ključna ugotovitev naloge je, da varstvo potrošnikov presega golo pravno regulacijo ter vključuje tudi tehnološke, etične, psihološke in institucionalne vidike. Za učinkovito zaščito so potrebni usklajeni zakonodajni ukrepi, povečanje digitalne pismenosti prebivalstva, vzpostavitev interdisciplinarnih nadzornih teles ter oblikovanje mednarodno primerljivih kazalnikov uspešnosti. Naloga tako poudarja potrebo po stalnem spremljanju digitalnih politik in oblikovanju celostnih, prožnih rešitev, ki bodo zagotavljale zaupanje, varnost in enakopravnost vseh deležnikov digitalnega gospodarstva.
Ključne besede: pogodbe na daljavo, pravice potrošnikov, varno spletno okolje, mednarodni standardi, nove tehnologije
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 194; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Dileme Evropskega javnega tožilstva s poudarkom na slovenskem sistemu : magistrsko deloNeja Marc, 2025, magistrsko delo Opis: Ustanovitev agencije Evropskega javnega tožilstva predstavlja pomemben mejnik enotne kazenskopravne sfer Unije. Z uveljavitvijo Uredbe (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (Uredba o EJT) so se odprla številna vprašanja, povezana z njeno pomanjkljivo in na določenih mestih tudi nejasno ureditvijo. Navkljub neposrednemu učinku ter uporabi Uredbe o EJT je slovenski zakonodajalec z novelo ZKP-O sprejel določene zakonodajne spremembe, nanašajoče se na potek kazenskega postopka pred slovenskimi sodišči. V okviru sprememb se je zakonodajalec odločil predrugačiti vrsto predhodnega postopka z izločitvijo sodne preiskave. V okviru te spremembe se je obenem omejila, kot se zdi, tudi garantna funkcija preiskovalnega sodnika. Takšne novosti bi lahko pomenile neposredni poseg v načelo delitve oblasti, načelo enakopravnosti, načelo enakosti orožja, pravico do učinkovite obrambe, pravico do vpogled v spis, pravico do obveščenosti, pravico do pravnega sredstva in pravico do sodnega varstva. Posledično se je vzpostavil mehanizem dualnega varstva, ki obdolžencem pred istim slovenskim sodiščem v slovenskem postopku in postopku EJT zagotavlja drugačno raven varstva pravic. Cilj magistrskega dela se nanaša na analizo problematike zakonodajnih sprememb, uvedenih na podlagi Uredbe EJT. Za boljše razumevanje obravnavane tematike smo s pomočjo deskriptivne metode najprej predstavili zgodovinski razvoj samega instituta, njegovo strukturo in pristojnosti. Pri analizi pravnih aktov je bila uporabljena normativno-dogmatična metoda. Nadalje smo z analitično metodo iz množice podatkov izvzeli vsebinsko bistvo. Do končnih ugotovitev smo se vseskozi opredeljevali z uporabo aksiološke metode. Ob koncu naloge smo s pomočjo primerjalno pravne metode podali predloge morebitnih sistemski izboljšav na ravni Unije. Sintetična metoda nam je bila v pomoč v zaključnem delu, saj smo z njeno pomočjo vse ugotovitve povezali v celoto in ovrgli oziroma potrdili zastavljeni hipotezi.
Ključne besede: evropsko javno tožilstvo, tožilska preiskava, preiskovalni sodnik, pravice obdolžencev, pravna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 188; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Obravnava otrok brez spremstva s pomočjo sistemov umetne inteligence : magistrsko deloLara Lindav, 2025, magistrsko delo Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 184; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,55 MB) |
5. Zaščita in varstvo človekovih pravic starejših odraslih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaUla Erhatič Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava varstvo in zaščito človekovih pravic starejših odraslih, ki postajajo v sodobni družbi vse pomembnejše zaradi izrazitih demografskih sprememb, daljšanja življenjske dobe in hitro starajočega se prebivalstva. Čeprav so človekove pravice univerzalne ter zakonsko opredeljene v številnih mednarodnih konvencijah in nacionalnih pravnih okvirih, so pravice starejših odraslih še vedno pogosto spregledane, pomanjkljivo raziskane in v praksi nezadostno uresničene. Raziskava se osredotoča na to, kako so pravice starejših odraslih opredeljene v ključnih mednarodnih pravnih dokumentih, kateri so glavni izzivi pri njihovem zagotavljanju in kateri institucionalni ter pravni mehanizmi zaščite so na voljo v Sloveniji. Teoretični del temelji na analizi znanstvene, strokovne in zakonodajne literature, empirični del pa vključuje sistematični pregled obstoječih raziskav z uporabo PRIZMA protokola in kvalitativno vsebinsko analizo. Osnovni cilj raziskave je ponuditi poglobljen in celovit vpogled v trenutno stanje človekovih pravic starejših odraslih, osvetliti obstoječe vrzeli in prispevati k večjemu razumevanju, ozaveščanju ter razvoju učinkovitejših pristopov za njihovo dolgoročno varstvo.
Ključne besede: človekove pravice, starejši odrasli, pravna zaščita, socialna izključenost, varstvo pravic
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 211; Prenosov: 25
Celotno besedilo (881,62 KB) |
6. Uresničevanje Natovih smernic v slovenski pravni praksi na področju eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev : magistrsko deloSonja Mohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Osredotoča se na pravno ureditev tega področja, vključevanje Natovih standardov v slovenski pravni sistem ter nedorečenost pristojnosti pri odločanju v primerih, kjer so ogrožena življenja, premoženje ali okolje, hkrati pa skozi celotno vsebino ozavešča oziroma informira o pomembnosti in pomenu eksplozijske varnosti ter potrebi po njegovi celoviti obravnavi. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji. Prvo raziskovalno vprašanje proučuje pravno sistemske temelje za implementacijo Natovih smernic v slovenski pravni red. Ključna pravna podlaga temelji na notranji zakonodaji in mednarodnem sporazumu, predvsem na 3. členu Washingtonske pogodbe, ki državam članicam nalaga razvijanje individualnih in kolektivnih sposobnosti za obrambo. Drugo raziskovalno vprašanje obravnava celovitost pravne rešitve za urejanje eksplozijske varnosti, s poudarkom na področju ravnanja z vojaškim strelivom in eksplozivi v Sloveniji. Država mora s pravnim sistemom in nadzorom zagotoviti, da so tveganja zmanjšana na razumno možno raven, skladno s svojimi negativnimi, predvsem pa pozitivnimi obveznostmi glede varovanja pravice do življenja. Magistrsko delo predlaga osnovne smernice, ki bi postavile in okrepile pravni okvir, ki bi bil podlaga za nadaljnji tehnično operativni razvoj obvladovanja eksplozijske varnosti. S tem bi Republika Slovenija dosegla višjo raven zaščite prebivalstva in okolja, izpolnila svoje mednarodne dolžnosti ter okrepila tako negativne kot pozitivne obveznosti države pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Zaključki raziskave poudarjajo potrebo po uskladitvi slovenske zakonodaje z Natovimi smernicami, jasno opredelitvijo pristojnosti in celovitim pristopom k dolgoročnemu zagotavljanju in obvladovanju eksplozijske varnosti.
Ključne besede: eksplozijska varnost, Natov standard, interoperabilnost, človekove pravice, vojaško strelivo in minskoeksplozivna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,37 MB) |
7. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi: : izzivi in priložnosti novega plačnega sistemaPolona Štrumelj Žontar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med pravicami in obveznostmi iz delovnih razmerij funkcionarjev ter javnih uslužbencev v državni upravi v luči novo sprejetega paketa plačne zakonodaje, katerega temelj je ZSTSPJS. Namen vsebine je podrobneje analizirati in primerjati pravni položaj obeh skupin zaposlenih, pri čemer je poudarek na prikazu ključnih razlik in podobnosti pri pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Tematika kljub temu ni usmerjena izključno na plačni del reforme, saj se izvajanje v praksi šele začenja in je ocena njene uspešnosti še nekoliko preuranjena. So pa na področju delovnih razmerij funkcionarjev in javnih uslužbencev predstavljene ključne spremembe, ki jih prinaša implementacija novega plačnega sistema. V procesu iskanja podobnosti in razlik med funkcionarji in javnimi uslužbenci je bilo uporabljenih več metod raziskovanja. Metoda zgodovinske analize je uporabljena v delu, ki se nanaša na razvoj sistema javnih uslužbencev s poudarkom na razvoju Zakona o javnih uslužbencih ter ureditve položaja funkcionarjev v Republiki Sloveniji, s to metodo pa so tudi prikazane razlike med ZSTSPJS in ZSPJS, kjer je bila uporabljena tudi primerjalna metoda. Primerjalna metoda je prav tako uporabljena pri ugotavljanju podobnosti in razlik pri ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Z opisno metodo so predstavljene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Normativna metoda je uporabljena pri analizi nekaterih določb ZSTSPJS ter drugih področnih zakonskih in podzakonskih predpisih ter pri preučitvi vpliva teh pravnih norm na delovna razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev. Diplomsko delo z razširjeno analizo prispeva k boljšemu razumevanju pravnega položaja funkcionarjev in javnih uslužbencev ter omogoča vpogled v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nova plačna zakonodaja.
Ključne besede: funkcionar, javni uslužbenec, pravice in obveznosti, reforma, plača, primerjava
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 485; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,38 MB) |
8. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravu : magistrsko deloAna Tia Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok.
Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 518; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,62 MB) |
9. Pravno varstvo posameznika v upravnem pravu Evropske unijeMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredotoča na upravno pravo EU, ki je ena od sodobnih pojavnih oblik upravnega prava in katerega obseg
in pomen v zadnjih letih skokovito naraščata. Prispevek uvodoma opredeli, kaj upravno pravo EU sploh je. Temu sledi analiza ustvarjalcev upravnega prava EU, kakor tudi njegovih naslovnikov. V okviru teh je osrednja pozornost namenjena posamezniku. Predstavljeni so različni načini, kako upravno pravo EU vpliva na položaj posameznika in, z druge strani, kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice in pravne interese v upravnih postopkih z evropskimi upravnimi organi. Prispevek sklene s kratko oceno pravnega položaja posameznika v upravnem pravu EU in z nekaj predlogi za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: upravni postopek, človekove pravice, pravna varnost, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 4
Celotno besedilo (141,89 KB) |
10. Prihodnost varovanja človekovih pravic v Evropski unijiMatej Avbelj, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Deset let po uveljavitvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ta prispevek naslavlja vprašanje prihodnosti varovanja človekovih pravic v tej supranacionalni organizaciji. Iskanje odgovora se sestoji iz dveh delov. Prispevek najprej analizira razvoj človekovih pravic v Uniji skozi pet zgodovinskih faz, ki jih v drugem delu podvrže teoretični normativni oceni v luči prevladujočih teorij evropske integracije. Z izbiro teorije zveze kot najbolj prepričljive teorije o pravni in politični naravi integracije prispevek predlaga uravnotežen pristop, ki spoštuje pluralna ustavna razmerja znotraj integracije in ki poudarek s formalnega vidika varovanja človekovih pravic premakne predvsem na njihovo dejansko zaščito.
Ključne besede: temeljne pravice, pravno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 4
Celotno besedilo (123,74 KB) |
