1. Sodelovanje in zastopanje otrok v pravnih zadevah : magistrsko deloSara Turk, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sodelovanja in zastopanja otrok v pravnih zadevah s posebnim poudarkom na uresničevanju načela največje koristi otroka, kot ga določata Konvencija o otrokovih pravicah in Družinski zakonik. Otroci predstavljajo ranljivo skupino, zato je njihov položaj v pravnih postopkih, zlasti družinskih, pogosto odvisen od ustreznega delovanja zakonitih zastopnikov, skrbnikov in drugih strokovnih oseb. Posebna pozornost je namenjena pravici otrok do izražanja mnenja, teži tega mnenja v postopkih ter vlogi strokovnih delavcev pri zagotavljanju, da je glas otrok ne le slišan, temveč tudi dejansko upoštevan pri odločanju. Analiza je pokazala, da ima aktivno vključevanje otrok v postopke pomemben vpliv na njihov občutek pravičnosti, zadovoljstvo ter zaupanje v pravni sistem. Ko otroci dobijo priložnost, da izrazijo svoje mnenje in da je temu mnenju namenjena ustrezna teža, postopki zanje postanejo razumljivejši in sprejemljivejši. Hkrati se je izkazalo, da neodvisno zastopanje otrok, bodisi prek kolizijskih skrbnikov bodisi prek zagovornikov zagotavlja celovitejšo in nepristransko varstvo njihovih koristi kot zgolj zastopanje s strani staršev, katerih interesi niso vedno skladni z otrokovimi. Ugotovljene so bile tudi pomembne vrzeli v praksi, med katerimi izstopajo dolgotrajnost postopkov, neenotna dostopnost do zagovornikov ter pomanjkanje specializiranih znanj med strokovnimi delavci. Magistrsko delo prispeva k razumevanju pomena otrokove participacije v pravnih zadevah ter h krepitvi njihove zaščite v slovenski zakonodaji in praksi. Praktična uporabnost rezultatov se kaže v predlogih za izboljšanje usposabljanja strokovnjakov, pospešitev postopkov ter sistemsko podporo institutu zagovorništva. Hkrati pomanjkanje empiričnih raziskav o dejanskih izkušnjah otrok v slovenskih postopkih odpira pomemben prostor za nadaljnje raziskovanje in razvoj tega področja.
Ključne besede: otroci, sodelovanje otrok, korist otroka, zastopnik, zagovornik, sodišče, otrokom prijazno pravosodje, otrokove pravice
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (568,90 KB) |
2. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 344; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,37 KB) |
3. Obravnava otrok brez spremstva s pomočjo sistemov umetne inteligence : magistrsko deloLara Lindav, 2025, magistrsko delo Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 680; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravu : magistrsko deloAna Tia Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok.
Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 1066; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,62 MB) |
5. Pravna zaščita otrok pred nasiljem in ukrepi za varstvo koristi otroka v Republiki Sloveniji : magistrsko deloEva Julija Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 1554; Prenosov: 84
Celotno besedilo (667,43 KB) |
6. Odvzem otroka : pregled evropske zakonodaje in nacionalnih pristopov z vidika sodb ESČPMaruša Malovič Šprah, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika odvzema otrok staršem v kontekstu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in njen vpliv na nacionalne zakonodaje v državah članicah Evropske unije. Poseben poudarek je na sorazmernosti ukrepov odvzema otrok in zaščiti pravic otrok ter staršev v teh postopkih. Naloga analizira primere iz držav članic ter sodbe ESČP, ki obravnavajo vprašanja odvzema otrok staršem zaradi različnih razlogov, kot so revščina, domnevna zloraba, invalidnost staršev in drugi družinski pogoji. Osrednji cilj naloge je oceniti učinkovitost in skladnost nacionalnih zakonodaj z evropskimi pravnimi standardi, še posebej v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V teoretičnem delu so obravnavane ključne sodbe ESČP, kot so Neulinger in Shuruk proti Švici, K. in T. proti Finski, Kutzner proti Nemčiji, Wallová in Walla proti Češki republiki, Saviny proti Ukrajini, A.K. in L. proti Hrvaški ter Hanzelkovi proti Češki republiki. Analizirani so pravni standardi, ki jih je postavilo ESČP, ter njihova implementacija v nacionalne pravne sisteme. V empiričnem delu naloga preučuje skladnost slovenske zakonodaje s sodbami ESČP ter izzive pri izvajanju pravnih jamstev v postopkih odvzema otrok. Ugotovitve kažejo, da je slovenska zakonodaja v veliki meri skladna z evropskimi standardi, vendar se v praksi pojavljajo določeni izzivi, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkljivo usklajevanje med socialnimi službami in sodišči ter omejena dostopnost do ustrezne pravne pomoči za starše. Ključni zaključki naloge poudarjajo pomembnost sorazmernosti pri odvzemu otrok in nujnost upoštevanja pravic staršev, še posebej v primerih, ko so razlogi za odvzem otroka povezani s socialno-ekonomskimi težavami ali invalidnostjo staršev. Naloga prav tako izpostavlja potrebo po izboljšavah v usklajevanju postopkov in medinstitucionalnem sodelovanju za zaščito najboljšega interesa otroka.
Ključne besede: odvzem otrok, Evropsko sodišče za človekove pravice, družinsko življenje, 8. člen EKČP, pravice staršev, pravice otrok
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 1307; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Otrokova pravica do zagovornika : magistrsko deloNika Velikonja, 2023, magistrsko delo Opis: Otrokova pravica do zagovornika je ena izmed pravic, ki jo zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah. 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico izraziti svoje mnenje. To je med drugim naloga zagovornika, ki deluje kot glas otroka. Zagovorništvo otrok je relativno mlad institut s katerim se čedalje bolj zagotavlja varstvo otrokovih pravic. Normativna urejenost instituta je ključen element, ki zagotavlja učinkovitost uporabe instituta v praksi. Predstavljene so posebnosti in tehnike, ki se nanašajo izključno za uporabo instituta pri otrocih. Magistrsko delo obsega zgodovinski razvoj, varstvo otrokovih pravic in zagovorništva v Sloveniji in v svetu. Velik problem predstavlja varstvo otrok beguncev in vključenost otrok v oborožene spopade. Žal v svetu še vedno ne moremo preprečiti ukalupljenih vzorcev nasilja v družini, spolnih zlorab, prodaje otrok, otroške prostitucija in pornografije. Da bi se preprečila sekundarna viktimizacija otrok, stremimo k različnim oblikam varstva. V magistrskem delu je predstavljan koncept Barnahus oziroma Hiša za otroke, v sklopu katerega se izvaja forenzični intervju. Posebno poglavje je namenjeno primerjalno pravnem vidiku varstva otrokovih pravic v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški, Republiki Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Švedski. Predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti normativne urejenosti institutov varstva otrokovih pravic ter vrzeli in predloge za izboljšavo institutov v praksi. Z magistrskim delom bomo ugotovili v kolikšni meri so kršene otrokove pravice oziroma ali države dovolj dobro poskrbijo za varstvo otrok.
Ključne besede: zagovorništvo otrok, otroci, otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, primerjalno pravni vidik, zagovorništvo otrok v praksi
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 3025; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,51 MB) |
8. Barnahus – hiša za otroke : magistrsko deloAleša Blažič, 2023, magistrsko delo Opis: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Ključne besede: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 2415; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,98 MB) |
9. |
10. |
