1. Projektni management obrambne infrastrukture in naprav : magistrsko deloBlanka Razpet, 2025, magistrsko delo Opis: V slovenskem prostoru ima področje obrambe dva vidika vodenja investicijskih projektov. Na eni strani se to področje obravnava kot vidik projektnega managementa, ki je bolj ali manj prisoten v vseh oblikah delovanja in vodenja projektov, na drugi strani gre za samostojen sektor z lastnimi, zelo specifičnimi, tehničnimi, tehnološkimi in razvojnimi zahtevami ter pravili. Pri izdelavi magistrskega dela so uporabljene teoretične in empirične metode dela. Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko projektnega managementa obrambne infrastrukture in naprav za potrebe obrambe države, saj gre za specifičnosti objektov in naprav, ki so posebnega pomena, ter zmogljivost upravljanja projektov. Cilji magistrskega dela so: izvedba splošnega pregleda obrambne infrastrukture, predstavitev pravne podlage obrambne infrastrukture, analiza procesov vodenja projektov po metodi vodnika PMBOK, predstavitev primera dobre prakse gradnje obrambne infrastrukture, to je mehanične delavnice v vojašnici v Kranju, z uporabo 47 procesov projektnega vodenja vodnika PMBOK in potrditev zastavljenih hipotez. Problem obravnava omejitve, ki se bodo nanašale na sodelovanje notranjih organizacijskih enot ministrstva in načela usklajevanja interesov v postopkih projektnega managementa. Oba problema vsak zase zajemata izjemno široka področja, ki zahtevajo podrobne študije in analize, zato se bo magistrsko delo osredotočalo le na bistvena načela sodelovanja notranjih organizacijskih enot in usklajevanja interesov, ki izhajajo iz študije literature s tega področja. Praksa na področju vodenja projektov za potrebe obrambe kaže, da z uporabo procesov projektnega managementa lažje pravočasno izvedemo projekt investicije v obrambno infrastrukturo. Uspešnost izvedbe projekta je odvisna od sposobnosti obvladovanja stroškov z uporabo jasno opredeljenih procesov projektnega managementa.
Ključne besede: projektni management, obrambna infrastruktura, projekt, vodnik PMBOK, objekti posebnega pomena
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 53; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,46 MB) |
2. |
3. Obravnava tveganj pri osebnih projektih – primer turističnega potovanja : diplomska nalogaAndraž Lukančič, 2025, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo obravnavo tveganj po Vodniku po znanju projektnega vodenja (PMBOK), ki predstavlja okvir za upravljanje projektov in služi kot referenca za projektne vodje po standardu ISO 31000:2018 – standard za upravljanje tveganj v organizacijah, obravnavo strategij za zmanjšanje tveganj na osebnih projektih in obvladovanje ter zmanjševanje tveganj na turističnih potovanjih. V empiričnem delu diplomske naloge preko anketnih odgovorov raziščemo, zakaj se turisti odločajo za potovanje v lastni režiji oziroma preko turističnih agencij, kako s pridobljenimi informacijami pred potovanjem obravnavajo tveganja in na kakšen način se zavarujejo pred tveganji in jih skušajo omiliti. Ugotoviti skušamo tudi, ali je turistu pri izbiri turistične destinacije najvažnejša osebna varnost in kako se turist na podlagi izkušenj uresničenih tveganj s prejšnjih potovanj organizira na naslednjih potovanjih.
Ključne besede: projekt, osebni projekt, projektna tveganja, obravnava tveganj, turist, potovanje
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,15 MB) |
4. |
5. Načini in izzivi vodenja slovenskih infrastrukturnih projektov : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovVladi Adriano Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava projektno vodenje prometno-infrastrukturnih projektov v Republiki Sloveniji. Cilj naloge je ugotoviti, katerih metod vodenja se projektni vodje najpogosteje poslužujejo ter kateri so ključni izzivi v praksi. Raziskava temelji na kombinaciji teoretičnega pregleda strokovne literature in intervjujev z vodji projektov, zaposlenih na Ministrstvu za infrastrukturo. Predstavljene so prednosti in slabosti uporabe klasičnih in agilnih metod vodenja projektov ter postopki uvrščanja projektov v proračun Republike Slovenije. Raziskava je pokazala, da se projektni vodje najpogosteje poslužujejo klasičnih metod vodenja, vendar ti tradicionalni modeli v določenih fazah projekta pogosto ne zadoščajo kompleksnosti, zato se uporabijo tudi metode agilnega vodenja. Med najpogostejšimi izzivi pri vodenju projektov izstopajo obvladovanje sprememb in tveganj, kot so zamude, podražitve, težavno usklajevanje deležnikov ter pomanjkanje digitalnih orodij in strokovno-tehničnega kadra. Na podlagi analiz je predlagan model vodenja, ki združuje prednosti klasičnega in agilnega pristopa ter omogoča boljše obvladovanje sprememb in večjo učinkovitost pri doseganju ciljev. Magistrsko delo tako predstavlja pomemben prispevek k razumevanju značilnosti in izboljšanju učinkovitosti projektnega vodenja v javni upravi ter ponuja konkretne predloge za optimizacijo praks vodenja infrastrukturnih projektov, financiranih iz javnih sredstev.
Ključne besede: projekt, javna uprava, klasično, agilno, projektno vodenje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,75 MB) |
6. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 847; Prenosov: 33
Celotno besedilo (720,74 KB) |
7. Projekt Digiagri : didaktično-digitalno orodje za usposabljanje iz praktičnih vsebinSmiljana Goreta Ban, Rosa Leis, Manca Grčar, Manca Grčar, Tomaž Levstek, Milena Maček Jerala, Dragan Žnidarčič, 2024, poljudni članek Ključne besede: projekt Erasmus+, digitalno orodje, e-gradiiva, hortikultura
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 885; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. |
9. |
10. |
