1. Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti : magistrsko deloPia Anamarija Prešern, 2025, magistrsko delo Opis: Hiter razvoj avtomobilske industrije in posledični porast prometnih nesreč sta povzročila potrebo po celoviti kazenskopravni obravnavi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Posebno pozornost je treba nameniti statističnim podatkom o številu nesreč in njihovih najpogostejših vzrokih, kot so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega tehnološki napredek prinaša nove izzive, saj se sekundarno pravo EU vse bolj osredotoča na področje avtonomnih vozil, ki bodo v prihodnosti imela ključno vlogo v cestnem prometu. Namen magistrskega dela je raziskati, ali slovenska sodišča pri kaznivem dejanju iz 323. člena KZ-1 najpogosteje izrekajo pogojne obsodbe, ali protipravno ravnanje oškodovanca vpliva na kazensko odgovornost obdolženca ter ali EU aktivno sprejema sekundarno pravo za izboljšanje varnosti cestnega prometa, pri čemer ga Slovenija dosledno implementira v svoj pravni red. Cilj naloge je analizirati nacionalno zakonodajo, sodno prakso ter statistične podatke na nacionalni in evropski ravni, kot tudi pregled sekundarnega prava EU. Za dosego teh ciljev se bodo uporabile deskriptivna metoda za opis pravnih pojmov, komparativna metoda za primerjavo sodne prakse slovenskih sodišč od uveljavitve KZ-1 dalje ter metoda kompilacije za pregled relevantne literature. Nadalje bo opravljena analiza slovenske zakonodaje in sekundarnega prava EU, vključno z usmeritvami ter priporočili institucij EU in njihovim vplivom na slovenski pravni red. Pri tem bosta uporabljeni funkcionalna in namenska metoda, ki bosta prispevali k boljšemu razumevanju ciljev sprejetih norm. Razlaga zakonskega besedila bo temeljila na jezikovni in analitični metodi, medtem ko bo za preverjanje postavljenih hipotez uporabljena sintetična metoda.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prometna nesreča, malomarnost, sodna praksa, varnost cestnega prometa, evropska zakonodaja, nacionalna zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1641; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (827,67 KB) |
2. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja : magistrsko deloGregor Pavel, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo analizirali postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v slovenskem pravnem sistemu ter ju primerjali z ureditvijo na Hrvaškem. Osredotočili smo se na pravne podlage, namen in funkcijo obeh institutov ter podrobneje preučili njuno izvajanje v sodni praksi. Posebej smo proučili, kako se oba postopka umeščata v okvir ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti in varovanja pravic posameznikov. Uporabili smo metodo zbiranja primarnih in sekundarnih virov, opisno metodo, metodo kompilacije, primerjalno-pravno metodo, metodo analize ter sintetično metodo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dosledno in učinkovito se postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ter prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvajata v praksi, ter ali obstajajo dileme, interpretacijske nejasnosti ali neenotnosti pri njuni uporabi. Ključne ugotovitve kažejo, da ima postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja izrazito procesno in preventivno naravo, namenjeno začasni zaščiti cestnega prometa, medtem ko postopek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na strogo formalnih pogojih, vezanih na stanje evidence kazenskih točk, in učinkuje kot avtomatizem pravnih posledic preteklih pravnomočnih prekrškovnih odločb. Primerjalna analiza je pokazala številne podobnosti med slovensko in hrvaško ureditvijo ter nekaj manjših razlik, ki so predvsem posledica različnih tehničnih rešitev in postopkovnih ureditev, medtem ko je temeljna zasnova ukrepov primerljiva. Originalnost prispevka se kaže v celoviti analizi sodne prakse, ki do sedaj v literaturi še ni bila sistematično obdelana, ter v oblikovanju konkretnih priporočil za izboljšanje učinkovitosti in pravne predvidljivosti obeh postopkov. Omejitev raziskave je, da je primerjalna analiza osredotočena zgolj na hrvaško ureditev, kar odpira možnosti za nadaljnje širše primerjalnopravne študije v evropskem prostoru.
Ključne besede: začasni odvzem, prenehanje veljavnosti, vozniško dovoljenje, kazenske točke, sodna praksa, prometna varnost
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 678; Prenosov: 12
Celotno besedilo (960,29 KB) |
3. Ukinitev avtocestne policije v Republiki Sloveniji : magistrsko deloUroš Klanjšek, 2025, magistrsko delo Opis: Slovenska policija je leta 2021 na podlagi večletnih priprav in proučevanj delovanja tujih policij po vzoru tujih policij ustanovila avtocestno policijo, da bi se zagotovil višji standard prometne varnosti na omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest, ki je postajalo vse kompleksnejše, prometno vse bolj obremenjeno, zato se je povečalo tudi število posledic. Z metodo kompilacije so bile v uvodu predstavljene posledice prometnih nesreč na evropskem avtocestnem omrežju, prav tako so bile predstavljene smernice Evropske komisije za izboljšanje prometne varnosti. Razlogi za ustanovitev in proces ustanavljanja slovenske avtocestne policije so bili opisani z metode deskripcije. Vrednotenje dela avtocestne policije in posledice nastanka prometnih nesreč so bile na podlagi komparativne metode med sabo primerjane skozi tri časovna obdobja, začenši z obdobjem pred ustanovitvijo avtocestne policije, čas njenega delovanja in obdobje po njeni ukinitvi. Na podlagi omenjene primerjave je bilo ugotovljeno, v katerem obdobju je bila prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest najboljša, in kak je bil prispevek policije k varnosti prometa. Omenjena primerjava odgovarja na drugo raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na prometno varnost po ukinitvi avtocestne policije, in sicer, da se zaradi ukinitve avtocestne policije ni poslabšala prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest. Leta 2022 se je vodstvo Policije odločilo ukiniti avtocestno policijo, razloge za ukinitev smo na podlagi metode analize in empirične metode podrobno proučili in interpretirali. Z obema metodama je bilo odgovorjeno na raziskovalno vprašanje, vezano na razloge ukinitve omenjene organizacije, in sicer je bila kot poglavitni razlog ukinitve ugotovljena neustrezna kadrovska politika policije, ki ni uspela zagotoviti zadostnega števila novih policistov in hkrati preprečiti aktivnim policistom, da bi zapuščali policijo. Opisano je onemogočilo nadaljnje kadrovsko popolnjevanje enot avtocestne policije in vseh preostalih enot policije. Ugotovitve, zajete v magistrskem delu, bodo prispevale k razumevanju odločitev vodstva Policije pri ustanovitvi in ukinitvi avtocestne policije, izpostavljene dobre prakse med njenim delovanjem pa naj bodo vodilo za nadaljnji razvoj, ki naj bo usmerjen k zagotavljanju večje prometne varnosti omrežja avtocest in hitrih cest.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, specializirana enota avtocestne policije, postaja prometne policije, prometna varnost, omrežje avtocest in hitrih cest
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 1194; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,16 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje : magistrsko deloPolona Letnar, 2021, magistrsko delo Opis: Razvite države si močno prizadevajo, da bi število smrtnih žrtev približali stopnji nič, zato veliko vlagajo v vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Najpomembnejši dejavnik je človek, ki mu je treba nuditi kakovostno usposabljanje in vzgojo pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Kakovostno usposabljanje je treba zagotoviti tudi v primerih, ko voznik zamenja svoje prometno okolje. Namen magistrskega dela je predstaviti postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko. Postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko predstavljamo z dveh vidikov, in sicer najprej preučimo teoretična izhodišča, ki izhajajo iz zakonodaje države, ki mora biti usklajena z evropskimi direktivami, ter drugi del, kjer prikazujemo določene ugotovitve na praktičnem delu vozniškega izpita, ki ga opravljajo osebe, ki želijo zamenjati tuje vozniško dovoljenje za slovensko. S pregledom zakonodaje, regulacije in smernic na področju zamenjave tujih vozniških dovoljenj ugotavljamo, da imamo evropske države do neke mere poenoten pristop k priznavanju dovoljenj, njihovi zamenjavi ter pogojem za zamenjavo. Eden od pogojev za zamenjavo je pri državah, ki nimajo sklenjenih sporazumov, opravljanje praktičnega dela izpita, v nekaterih pa je predpisano tudi opravljanje praktičnega usposabljanja z določenim minimalnim številom učnih ur, kar ne velja za Slovenijo, čeprav bi bilo smiselno, glede na rezultate naše raziskave.
Ključne besede: prometna varnost, zamenjava vozniškega dovoljenja, tujci, praktični del vozniškega izpita, praktični del usposabljanja kandidatov za voznike
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 3941; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. Varnost motoristov v cestnem prometu – dileme pri ogledu kraja prometne nesreče : magistrsko deloAndraž Murkovič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava področje prometne varnosti motoristov in sicer ogled kraja prometne nesreče z udeležbo motorista. Pri ogledu kraja prometne nesreče policisti izpolnijo zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče in vanj zabeležijo zahtevane podatke. Zabeleženi podatki so namenjeni predvsem izpolnitvi zahtev obdolžilnega predloga na podlagi Zakona o prekrških, drugi pomembni podatki o samem vzroku prometne nesreče pa se ne beležijo. Ta problem je še toliko bolj prisoten pri motoristih, ki so precej bolj ranljivi kot ostali motorizirani udeleženci v cestnem prometu. Z izdelavo naloge smo želeli podrobneje raziskati področje zbiranja podatkov o prometnih nesrečah motoristov ter ugotoviti, kateri so tisti podatki, s katerimi bi pridobili pomembne odgovore pri samem razumevanju nastanka prometne nesreče. Ugotoviti želimo, ali je sedanji zapisnik ustrezen za razumevanje problematike prometne varnosti motoristov ter katere konkretne podatke morajo policisti beležiti na kraju prometne nesreče motorista. V nalogi je uporabljenih več različnih raziskovalnih metod. Uporabljena je deskriptivna metoda, primerjalna metoda, metoda anketiranja ter metoda polstrukturiranega intervjuja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Na podlagi mednarodne primerjave in mnenj strokovnjakov s področja prometne varnosti smo ugotovili, da bi z dodatnim obrazcem pri obravnavi prometnih nesreč motoristov bistveno izboljšali obravnavanje tovrstnih dogodkov v prometu, saj bi pridobili več pomembnih informacij, ki so botrovale nastanku prometne nesreče. Prav tako bi postali ena izmed bolj naprednih evropskih držav pri zbiranju podatkov. Obrazec bi služil tudi kot vodilo policistom pri odkrivanju dejanskega vzroka prometne nesreče motorista in vodilo policiji, kako oblikovati zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče v bodoče.
Ključne besede: zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, prometna varnost motoristov, obrazec za obravnavo prometnih nesreč motoristov, policija, zbiranje podatkov
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2022; Ogledov: 4756; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,61 MB) |
10. Prometna kultura in varnejši vozniki : magistrska nalogaOlga Ribič, 2021, magistrsko delo Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev,
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana
prometno-varnostna kultura.
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje,
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu.
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 4124; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,34 MB) |
