1. Učinki štiritedenskega aktivnega odmora z razteznimi vajami pri pisarniških delavcihJulia Wegener, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pisarniška dela sodijo med poklice z visoko prevalenco mišično-kostnih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok za bolniško odsotnost z dela. Glavni dejavnik tveganja so dolgotrajno sedenje, delo z računalnikom, ponavljajoči se gibi, statične drže in neustrezni ergonomski pogoji. Pri sedečem načinu življenja posturalne mišice postopoma postajajo napete. Neravnovesje med dinamičnimi in posturalnimi mišicami pa povzroči miofascialno bolečino. Raztezne vaje v obliki aktivnih odmorov so lahko učinkovita strategija za zmanjševanje tovrstnih težav na delovnem mestu.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 46 zdravih pisarniških delavcev, ki na delovnem mestu preživijo vsaj pet ur dnevno sede in opravljajo sedeč poklic že vsaj tri leta. Preiskovanci so bili razdeljeni v eksperimentalno skupino, ki je štiri tedne vsakodnevno izvajala aktivni odmor, ter kontrolo skupino brez intervencije. Pred začetkom, po dveh tednih in po štirih tednih smo izvedli meritve gibljivosti ledvene hrbtenice v smeri fleksije in prsno-ledvene hrbtenice v smeri lateralne fleksije v levo in lateralne fleksije v desno. Poleg meritev smo vključili še vprašalnik pred intervencijo ter po štirih tednih za subjektivno oceno počutja in morebitne bolečine, povezane s pisarniškim delovnim mestom.
Rezultati: Po štiritedenskem izvajanju aktivnih odmorov smo v eksperimentalni skupini ugotovili statistično značilno zmanjšanje bolečine (p = 0,002) v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno izboljšanje gibljivosti hrbtenice v smeri fleksije (p = 0,003). Pri rezultatih gibljivosti v smeri lateralne fleksije ni prišlo do statistično značilnih razlik med skupinama, čeprav je eksperimentalna skupina dosegala izboljšanje gibljivosti, medtem ko je pri kontrolni skupini prišlo do poslabšanja rezultatov, vendar razlika ni bila statistično potrjena. Preiskovanci so po izvajanju aktivnega odmora poročali o izboljšanju koncentracije (p < 0,001) in izboljšanju splošnega počutja, pri čemer jih je največ (57,9 %) občutilo večjo sproščenost.
Razprava: Uporaba aktivnega odmora pri pisarniških delavcih je učinkovita metoda za zmanjšanje mišično-kostne bolečine. Raztezne vaje v kombinaciji z dihalno vajo pozitivno vplivajo na splošno počutje, zmanjšujejo utrujenost ter povečujejo sproščenost in koncentracijo. Prvi učinki izvajanja aktivnih odmorov so opazni že po dveh tednih. Izdelan program aktivnega odmora je primeren za pisarniško okolje, podjetja bi ga lahko uporabila v okviru promocije zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Pisarniško delo, mišično-kostne bolečine, fascija, aktivni odmor, promocija zdravja na delovnem mestu.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 160; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (3,77 MB) |
2. POMEN PROMOCIJE ZDRAVJA ZA USPEŠNOST NA DELOVNEM MESTUMaja Milić, 2026, diplomsko delo Opis: MILIĆ, Maja: Pomen promocije zdravja za uspešnost na delovnem mestu
Uvod in namen: Cilj diplomske naloge je raziskati vpliv promocije zdravja in z njim povezano uspešnost na delovnem mestu, s poudarkom na psihofizičnem počutju zaposlenih ter zmanjševanju bolniških odsotnosti. Namen naloge je osvetliti pomen načrtnega spodbujanja zdravja kot strateške usmeritve organizacij za doseganje večje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili metodo analize znanstvene in strokovne literature s področja promocije zdravja in delovne učinkovitosti. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 23 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo
54 zaposlenih iz trgovskega podjetja Lidl. Rezultati: Rezultati kažejo, da promocija zdravja pozitivno vpliva na fizično in duševno počutje zaposlenih ter na njihovo delovno motivacijo. Zaposleni programom pripisujejo pomembno vlogo pri izboljšanju vzdušja, zmanjšanju stresa in večji delovni zavzetosti. Uporabnost: Naloga ponuja konkretna priporočila za organizacije, ki želijo izboljšati počutje zaposlenih ter znižati stroške bolniških odsotnosti z uvedbo sistematičnih ukrepov promocije zdravja. Omejitve: Raziskava je bila izvedena le v enem podjetju in na manjšem vzorcu, zato ugotovitve niso v celoti posplošljive. Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem.
Tip dela: diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 33(48) str., 3 pregl., 20 gr., 1 sl., 1 pril., 23 vir. Mentorica (I. Veljić), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 372; Prenosov: 13
Celotno besedilo (602,85 KB) |
3. Recept do viralnosti : snemanje uspešnega TikTokaVid Frim, Liza Carmen Kvartuh, Vanesa Zagorec, 2026, strokovna monografija Opis: Priročnik o snemanju viralnih TikTok videov ponuja vpogled v celoten proces ustvarjanja
kratkih vsebin – od idejne zasnove in načrtovanja do montaže, objave in promocije.
Namenjen je vsem, ki želijo razumeti, kako nastanejo uspešni TikTok videi ter kako združiti kreativnost, tehnično znanje in poznavanje trendov v učinkovito medijsko produkcijo. Vsebina priročnika zajema vse ključne faze procesa: analizo ciljev projekta, določitev ciljne publike, pripravo scenarija in strukture videa, izbiro lokacije, snemanje, montažo, dodajanje glasbe ter končno objavo in promocijo. Vsak korak je podrobno opisan z vidika nalog, potrebnih spretnosti in uporabljenih orodij, kar ustvarjalcu omogoča jasen vpogled v organizacijo in izvedbo video produkcije. Priročnik izpostavlja pomen timskega dela, načrtovanja in poznavanja algoritmov, ki vplivajo na doseg in viralnost vsebine. Poleg tehničnih in ustvarjalnih vidikov vključuje tudi priporočila glede avtorskih pravic, etičnega ustvarjanja in varne uporabe družbenih omrežij. Podrobno so opisani trije procesi, kot so pisanje scenarija, montaža in promocija.
Ključne besede: scenarij, TikTok, medijska produkcija, montaža, promocija
Objavljeno v ReVIS: 23.03.2026; Ogledov: 576; Prenosov: 6
Datoteka (1,97 MB) |
4. Skrb za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi s preventivo zlorabe psihoaktivnih substancDenis Simić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc.
Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak.
Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Ključne besede: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 636; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,46 MB) |
5. Učinkovitost promocije zdravja za opuščanje kajenja med delavci v domovih za ostareleHana Ana Meglič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je eden največjih javnozdravstvenih problemov, saj je vodilni preprečljivi vzrok prezgodnje umrljivosti in številnih kroničnih bolezni. Promocija zdravja na delovnem mestu spodbuja zdrav življenjski slog in opuščanje kajenja, še posebej v ustanovah, kot so domovi za ostarele, kjer so zaposleni pogosto izpostavljeni večjim obremenitvam. Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost promocije zdravja na delovnem mestu pri opuščanju kajenja ter stališča zaposlenih o obstoječih strategijah in možnostih izboljšav.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 100 zaposlenih v domovih za ostarele. Sekundarni podatki so bili pridobljeni z analizo domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (Cobiss, PubMed, Google Učenjak). Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v tabelah in grafih.
Rezultati: Med anketiranimi zaposlenimi v domovih za ostarele jih 47 % (47) redno kadi, 9 % (9) občasno, medtem ko jih 44 % (44) ne. Skupno je 38 % (38) zaposlenih že poskušalo prenehati kaditi, pri čemer je bila polovica pri tem uspešna. Struktura vzorca po doseženi izobrazbi kaže, da je imela večina anketiranih srednješolsko izobrazbo (59 % (59)), sledijo visokošolsko oziroma univerzitetno izobraženi (26 % (26)), višješolsko oziroma višjo strokovno izobrazbo je imelo 10 % (10) sodelujočih, magisterij pa 4 % (4), medtem ko je osnovnošolsko izobrazbo navedel 1 % vprašanih. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni pozitivno vrednotijo pomen promocije zdravja pri izboljšanju delovne klime (AS = 3,73, SD = 1,09) in motivaciji (AS = 3,51, SD = 1,15), hkrati pa zaznavajo pomanjkanje konkretnih spodbud (AS = 1,99, SD = 0,99) ter strokovne podpore za opuščanje kajenja (AS = 2,06, SD = 1,10). Najvišje izraženo je bilo prepričanje, da bi prenehanje kajenja pomembno izboljšalo zdravje zaposlenih (AS = 4,02, SD = 1,13).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da zaposleni v domovih za ostarele prepoznavajo pomen promocije zdravja, vendar obstoječe aktivnosti niso dovolj usmerjene v podporo pri opuščanju kajenja. Največji manko je zaznan pri sistematičnih spodbudah, strokovni pomoči in dostopnih programih, kar omejuje učinkovitost ukrepov. Predlogi zaposlenih vključujejo več delavnic, ozaveščevalne aktivnosti, sistemske ukrepe (npr. podražitev cigaret, strožje omejitve) in individualno svetovanje. Raziskava poudarja potrebo po celostnem pristopu, ki združuje strokovno podporo, ozaveščanje in motivacijske spodbude za izboljšanje učinkovitosti promocije zdravja in zmanjšanje razširjenosti kajenja med zaposlenimi.
Ključne besede: promocija zdravja, kajenje, zaposleni, domovi za ostarele, opuščanje kajenja
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 910; Prenosov: 14
Celotno besedilo (940,93 KB) |
6. Implementacija na dokazih utemeljene prakse v programih za zdrav življenjski slog kot merilo kakovosti v integrirani oskrbiAnna Nesterova, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Integrirana oskrba zagovarja celosten pristop k zdravju posameznika ter upošteva fizične, psihološke in socialne dejavnike. Na dokazih utemeljena praksa (EBP) omogoča sprejemanje kliničnih odločitev na podlagi zanesljivih znanstvenih dokazov. Magistrska naloga preučuje, kako implementacija EBP v programih za zdrav življenjski slog vpliva na kakovost integrirane oskrbe.
Metoda: V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med strokovnjaki, ki sodelujejo v programih za zdrav življenjski slog. Podatki so bili zbrani s prilagojenim vprašalnikom Evidence-Based Practice Questionnaire, s katerim smo ovrednotili poznavanje, odnos in uporabo EBP ter zaznane ovire pri njeni implementaciji.
Rezultati: Analiza odgovorov kaže na pozitiven odnos do EBP, hkrati pa razkriva ključne ovire za praktično uporabo. Najbolj pogosto so izpostavljeni omejen dostop do znanstvenih virov, pomanjkanje ustreznega izobraževanja ter časovne omejitve pri vključevanju raziskovalnih dokazov v delo.
Razprava: Izsledki poudarjajo potrebo po sistematičnih izobraževalnih programih, boljši dostopnosti do znanstvenih baz ter organizacijskih rešitvah (npr. načrtovan čas za EBP) v okviru programov za zdrav življenjski slog. Izboljšave na teh področjih lahko prispevajo k bolj učinkoviti rabi EBP in posledično k višji kakovosti integrirane oskrbe.
Ključne besede: integrirana oskrba, na dokazih utemeljena praksa, programi za zdrav življenjski slog, kakovost zdravstvene oskrbe, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 1206; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,75 MB) |
7. Ameriški turisti v Sloveniji: Usklajevanje pričakovanj s turistično ponudbo in promocija Slovenije na ameriškem trguAnastasiya Kvalić, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Ameriški turisti v Sloveniji: Usklajevanje pričakovanj s turistično ponudbo in promocija Slovenije na ameriškem trgu obravnava izjemno aktualno tematiko povezovanja slovenske turistične ponudbe z zahtevami enega izmed najvplivnejših svetovnih turističnih trgov. Osrednji cilj raziskave je bil preučiti, kako lahko Slovenija kot trajnostna in butična destinacija bolje razume pričakovanja ameriških turistov ter ustrezno prilagodi svojo ponudbo in promocijske strategije.
Aktualnost teme izhaja iz dejstva, da zanimanje ameriških turistov za Slovenijo v zadnjih letih izrazito narašča, vendar destinacija še vedno ostaja premalo prepoznavna in neizkoriščena v smislu ciljnega trženja. Raziskava temelji na kvalitativni metodi – izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z ameriškimi turističnimi agenti ter analiza promocijskih praks, kar je omogočilo globlje razumevanje percepcij, preferenc in ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za obisk Slovenije.
Ugotovitve kažejo, da ameriški gostje v Sloveniji iščejo visoko kakovost storitev, avtentičnost, personalizacijo in trajnostno naravnanost – kar so močne konkurenčne prednosti Slovenije, a pogosto premalo izpostavljene. Naloga ponuja konkretna priporočila za razvoj zelenih, luksuznih in doživljajskih turističnih produktov, okrepitev digitalne prisotnosti ter večjo vključenost ameriških strokovnjakov v promocijske aktivnosti. S tem predstavlja pomemben prispevek k dolgoročnemu razvoju in višji konkurenčnosti slovenskega turizma na ameriškem trgu.
Ključne besede: ameriški turisti, Slovenija, destinacijski marketing, trajnostni turizem, luksuzni turizem, turistična promocija, turistična izkušnja
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 1000; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,21 MB) |
8. Vloga fizioterapije pri promociji zdravja na delovnem mestu in spodbujanju splošne populacije odraslih k aktivnem življenjskem slogu – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaGaja Kristan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sodobni sedeči način življenja pomembno vpliva na pojav številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, zato je spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu ključnega pomena za ohranjanje zdravja zaposlenih. Fizioterapevti imajo ključno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu, saj s svojim znanjem in strokovnim pristopom močno vplivajo na vedenjske spremembe, zmanjšujejo zdravstvena tveganja ter vestno motivirajo splošno populacijo odraslih k bolj aktivnemu življenjskemu slogu. Prisotnost in delovanje fizioterapevtov prispevata k zmanjšanju telesne nedejavnosti, izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih ter večji učinkovitosti pri preprečevanju bolezni, povezanih s sedečim načinom življenja. Metode dela: Metodologija diplomskega dela je kvantitativna. V teoretičnem delu so uporabljene metode opisovanja, povzemanja in primerjanja. Empirični del vključuje metodo analize in opisovanja, izbor člankov je predstavljen s pomočjo diagrama PRIZMA. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da fizioterapevti zavzemajo pomembno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu ter pri spodbujanju splošne populacije odraslih k aktivnemu življenjskemu slogu, saj jih posamezniki prepoznavajo kot vzor in vir strokovne podpore pri oblikovanju zdravih vedenjskih vzorcev. Razprava: Fizioterapija ima pomembno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu in spodbujanju aktivnega življenjskega sloga pri splošni populaciji odraslih, saj fizioterapevti delujejo kot svetovalci, vzorniki in izvajalci telesne dejavnosti. Kljub pozitivnem vplivu na telesno dejavnost zaposlenih so potrebne dodatne strategije, izobraževanja, strukturirani pristopi za premagovanje ovir in izboljšanje učinkovitosti fizioterapevtskih intervencij v praksi.
Ključne besede: fizioterapija, promocija zdravja, telesna dejavnost, splošna populacija odraslih
Objavljeno v ReVIS: 09.09.2025; Ogledov: 1109; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Dovečar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo z naslovom Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti obravnava pomen ustnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter osvetljuje vlogo medicinske sestre pri ohranjanju in spodbujanju zdravja ustne votline. Ustno zdravje je ključno za splošno zdravje in kakovost življenja, saj vpliva na osnovne življenjske aktivnosti, kot so prehranjevalne navade, govor in socialna interakcija. Slaba ustna higiena lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so karies, bolezni dlesni in celo bolezni drugih organov. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, kjer smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med naključno populacijo. Rezultati: Medicinska sestra ima v preventivni zobni dejavnosti pomembno vlogo, saj poleg zobozdravnikov sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov, zlasti otrok in mladostnikov, o ustrezni ustni higieni, pravilni prehrani ter pomenu rednih zobozdravstvenih pregledov. V slovenskih osnovnih šolah medicinske sestre pomagajo izvajati preventivne programe, ki vključujejo prikaz pravilnega ščetkanja, priporočila o prehrani in opozorila o škodljivosti sladkih pijač. Aktivno sodelujejo tudi s starši, da bi ti razumeli pomen ustne higiene in jo vključili v dnevno rutino svojih otrok. Razprava in zaključek: Diplomsko delo poudarja potrebo po večji vključenosti medicinskih sester v promocijo ustnega zdravja in po razvoju programov za podporo preventivnih dejavnosti, ki bodo zmanjšali pojavnost zobnih bolezni in izboljšali ustno zdravje populacije.
Ključne besede: promocija zdravja ustne votline, zobna preventiva, zobozdravstveno svetovanje, preventivni programi v zobozdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 2017; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 1208; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,94 MB) |
