1. Ozaveščenost krajanov vasi Kupšinci o alergijskih stanjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNiko Forjan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V zadnjem času beležimo porast alergijskih stanj tako na hrano kot pik žuželk in zdravila. Alergijska reakcija lahko privede do anafilaktičnega šoka, ki je za človeka lahko tudi usoden. Porajalo se nam je vprašanje, ali ljudje sploh vejo, da imajo alergijo na določen allergen in ali se vejo na alergijsko reakcijo odzvati. Kako bi odreagirali, če bi pri njih ali sočloveku prišlo do anafilaktičnega šoka. Metode: Empirična raziskava je potekala med vaščani Kupšincev v mesecu maju 2025. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika. Podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 129 vaščanov Kupšincev. Ugotovili smo, da jih ima kar 49,6 % eno izmed alergij. Prav tako nam je raziskava pokazala, da bi se v primeru alergijske reakcije več kot 50 % vaščanov znalo pravilno odzvati. Ugotovili smo tudi, da bi 82 % vaščanov v primeru anafilaktičnega šoka poklicalo številko nujne medicinske pomoči 112. Razprava: Ugotovitve kažejo, da imajo vaščani Kupšincev alergije, ki so primerjlive s pogostostjo in vrstami alergij drugih raziskav. Večina alergikov bi se znala pravilno odzvati na alergijsko reakcijo. Večjo težavo pa smo zaznali v primeru, da bi pri človeku prišlo do anafilaktičnega šoka. V tem primeru bi velika večina le poklicala številko nujne medicinske pomoč in do prihoda nujne medicinske pomoči ne bi ukrepali kako drugače. Zato priporočamo, da se izvede posvet vaščanov na temo izbraževanja glede ukrepanja v primeru anafilaktičnega šoka.
Ključne besede: alergija, alergična reakcija, prva pomoč, anafilaktični šok, imunoterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 179; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ozaveščenost starejših oseb o miokardnem infarktu v občini Beltinci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaUrška Dajčar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Miokardni infarkt največkrat nastopi izven bolnišnice, kjer je pomembno, da ga znamo hitro prepoznati in ob njem ustrezno ukrepati, za kar pa moramo biti ustrezno osveščeni. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 starejših odraslih iz občine Beltinci. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Večina anketiranih starejših odraslih (52 %) je mnenja, da ne pozna simptomov in znakov miokardnega infarkta. 21 % jih ocenjuje, da ga dobro pozna in je ozaveščenih o simptomih in znakih le-tega, 15 % pa jih ocenjuje, da dobro pozna in je ozaveščenih o postopkih ukrepanja ob miokardnem infarktu. Kot dejavnik tveganja za nastanek miokardnega infarkta anketirani največkrat (73 %) ocenjujejo nezdrav življenjski slog osebe, ki je doživela miokardni infarkt. Anketirani starejši odrasli so največkrat ocenili, da si želijo dodatnega splošnega znanja (71 %), dodatnega znanja o simptomih in znakih (71 %), dodatnega znanja o ukrepanju v primeru miokardnega infarkta (67 %) in tudi o uporabi AED (61 %). Največ prejetega znanja o simptomih in znakih miokardnega infarkta so anketirani starejši odrasli pridobili v času šolanja (27 %) in od zdravnikov (27 %). 74 % anketiranih odraslih pozna vsaj eno javno lokacijo AED. Razprava: Ozaveščenost starejših odraslih v Občini Beltinci o miokardnem infarktu je povprečna in dvoumna. Po eni strani poznajo simptome in znake miokardnega infarkta, po drugi pa ocenjujejo, da njihovo znanje ni dovolj za prepoznavo miokardnega infarkta.
Ključne besede: miokardni infarkt, prva pomoč ob miokradnem infarktu, uporaba AED, laik
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 100; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. PSIHOLOŠKA PODPORA PRIZADETIM V NARAVNIH NESREČAHJernej Košak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Naravne nesreče povzročajo obsežne fizične in psihološke posledice, ki lahko trajajo še dolgo po samem dogodku. Prizadeti posamezniki in skupnosti se pogosto spoprijemajo z duševnimi stiskami, ki lahko preidejo v duševne motnje, kot so: anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja, kar poudarja pomen učinkovite psihološke podpore. Z raziskavo, s katero se osvetljuje vloga različnih izvajalcev psihološke pomoči, vključno z zdravstvenimi delavci, psihologi, socialnimi delavci, prostovoljci in drugimi strokovnjaki, ki pomagajo pri okrevanju prizadetih posameznikov, je izražena njena pomembnost. Smoter pregleda različne literature je bil ugotoviti namen psihološke podpore prizadetim v naravnih nesrečah.
Metoda: Za pregled strokovne in znanstvene literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z uporabo ključnih besed smo oblikovali iskalno strategijo, in sicer »psihološka podpora«, »naravne nesreče«, »psihološka prva pomoč«, »izvajalci psihološke podpore«, »psihološka odpornost« in »obvladovanje stresa po nesrečah« ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar in Science Direct, omejili smo jo na časovno obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: Izbranim kriterijem je ustrezalo 15 člankov v celem besedilu, ki smo jih vključili v pregled. S tehniko kodiranja smo analizirali podatke zbrane v januarju 2025 in jih oblikovali v vsebinske kategorije, kot so psihološke posledice, psihološke intervencije, mehanizmi spoprijemanja ter digitalne in virtualne rešitve psihološke podpore. S takšno kategorizacijo smo omogočili jasnejšo interpretacijo rezultatov in vpogled v ključne naloge zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju psihološke podpore prizadetim.
Razprava: S pregledom literature dobimo ugotovitve, da je psihološka podpora bistvena za zmanjšanje dolgoročnih duševnih posledic naravnih nesreč. Učinkovite intervencije vključujejo psihološko prvo pomoč, krizno intervencijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, podporne skupine in digitalne rešitve, ki omogočajo dostopnost psihološke pomoči na širši ravni. Pravočasna in ustrezna podpora zmanjšuje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, depresije in anksioznosti, hkrati pa izboljšuje psihološko odpornost, socialno povezanost in prilagodljivost prizadetih posameznikov. Zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju psiholoških posledic nesreč, zagotavljanju ustrezne podpore ter sodelovanju z drugimi izvajalci pomoči, kar pripomore k bolj celostnemu obravnavanju prizadetih posameznikov. Raziskava poudarja tudi pomen usposabljanja in pripravljenosti izvajalcev pomoči, saj lahko s pridobljenimi veščinami učinkoviteje pomagajo tako prizadetim kot tudi sebi pri preprečevanju izgorelosti in sekundarne travmatizacije.
Ključne besede: Psihološka podpora, naravne nesreče, psihološka prva pomoč, izvajalci psihološke podpore, psihološka odpornost, obvladovanje stresa po nesrečah.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 859; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,76 MB) |
4. Poznavanje prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice med laiki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Leskovar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodbe hrbtenice, zlasti travmatske, predstavljajo pomemben svetovni zdravstveni problem z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, pri čemer so najpogostejši vzroki prometne nesreče in padci. Pojavnost teh poškodb se povečuje s staranjem prebivalstva, zlasti pri poškodbah vratnega dela hrbtenice. V Sloveniji slabo znanje o prvi pomoči povečuje strah pred nudenjem pomoči, kar kaže na potrebo po izobraževalnih programih za starejšo populacijo. Raziskovalna metodologija: Diplomska naloga je zasnovna na kvantitativnem raziskovanju z anketnim vprašalnikom, ki vsebuje 22 vprašanj. Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili lastno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik je zajemal vprašanja s področja prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice in vprašanja o podatkih, kot so izobrazba, spol in starost. Vprašalnik je bil dostopen na spletni strani 1ka. Vzorec je zajemal 80 oseb, starih od 18 do 60 let, ki živijo v Sloveniji in niso zaposlene v zdravstvu. Podatke smo obdelali z Microsoft Excel in jih prikazali z grafi. Vzorčenje smo izvedli septembra 2024. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci, stari med 18 in 29 let, bolje obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči v primerjavi s starejšimi. Večina anketiranih je sposobna prepoznati več kot dva znaka poškodbe hrbtenice, čeprav skoraj polovica prepozna le enega ali dva znaka, kar nakazuje na pomanjkanje celovitosti znanja. Mnogi anketiranci želijo obiskati tečaj prve pomoči, kar kaže na njihovo zavedanje o pomenu tega znanja. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je, da mlajši bolj obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči, kar lahko izhaja iz dostopnejših izobraževalnih virov. Kljub temu ostajajo pomembne vrzeli v razumevanju simptomov poškodb. Povečanje ozaveščenosti o pomembnosti prve pomoči bi lahko izboljšalo pripravljenost posameznikov, da ustrezno reagirajo v nujnih situacijah.
Ključne besede: prva pomoč, poškodbe hrbtenjače, laična populacija
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 927; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. SPREJEMANJE ODLOČITVE ZA PRENEHANJE MEDICINSKO NEUTEMELJENEGA ZDRAVLJENJAŽan Skočir, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Opustitev zdravljenja je pomembno etično in pravno vprašanje, zlasti kadar to ne prinaša več koristi za bolnika. Pri bolnikih s kroničnimi ali terminalnimi boleznimi je nadaljevanje invazivnega zdravljenja pogosto neupravičeno, saj poslabšuje kakovost življenja. Namen raziskave je analizirati standardizirane obrazce za sprejemanje odločitve o prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Cilj je raziskati pobudo za prenehanje zdravljenja, bolnikovo zmožnost odločanja oziroma vnaprejšnjo voljo ter analizirati diagnoze in predlagane opustitve zdravljenja.
Metode: Uporabljena sta kvantitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Raziskovalni vzorec obsega 747 standariziranih obrazcev internistične prve pomoči iz leta 2023. Zbrani podatki so bili računalniško obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: V letu 2023 je bilo na IPP UKCLJ pregledanih 23.454 bolnikov, pri 747 je bil sklican konzilij o prenehanju zdravljenja. Največkrat je bila pobuda podana s strani zdravnikov (68,1 %). Več kot 62 % bolnikov ni bilo sposobnih odločanja, vnaprej izražena volja pa je bila redko prisotna (2,5 %). Najpogosteje je bila predlagana opustitev oživljanja in intubacije (99,7 %). V redkih primerih je bila predlagana odtegnitev zdravljenja, najpogosteje mehanske ventilacije (2 %). Glavna diagnoza za prenehanje zdravljenja je bila akutna respiratorna insuficienca (30 %), med pogostimi simptomi sta bili še nepokretnost in demenca.
Razprava: Prenehanje zdravljenja je bistven dejavnik za izboljšanje kakovosti oskrbe in učinkovito rabo virov v zdravstvu. Medicinsko neutemeljeno zdravljenje je tisto, ki nima znanstveno potrjenih koristi oziroma upravičenosti. Poleg kliničnih argumentov je prenehanje neučinkovitih postopkov pomembno tudi z etičnega in ekonomskega vidika, saj omogoča pravično razporeditev zdravstvenih virov.
Ključne besede: internistična prva pomoč, prenehanje zdravljenja, paliativna oskrba, evtanazija, opustitev zdravljenja
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 957; Prenosov: 49
Celotno besedilo (894,59 KB) |
6. OBRAVNAVA PACIENTA S POŠKODBO GLAVE IN HRBTENICEHaris Bećirević, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejše vzroki za poškodbe glave in hrbtenice so prometne nesreče, padci, napadi, športne poškodbe in poškodbe pri delu. Zaradi hitre in pravilne obravnave pacienta na primarnem nivoju, zaradi večje laične ozaveščenosti ter zaradi pravilne in strokovne obravnave preživi vse več poškodovancev. Vloga zdravstvenih delavcev je pravilen pristop k poškodovancu, ki je usmerjen v reševanje življenja in vzdrževanje normalnih telesnih funkcij.
Metoda: V kvantitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih anket. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval medicinske sestre, ki so zaposlene v kliničnem okolju.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 250 anketirancev, vendar vsi niso odgovorili na vsa vprašanja. V raziskavi so anketiranci odgovorili, da se jih je več kot polovica že srečala s pacientom, ki je utrpel poškodbo glave (n = 159; 77 %) in hrbtenice (n = 142; 71 %). Velika večina anketirancev (n = 105; 87 %) pozna Glasgowsko lestvico kome (GCS). Skoraj vsi anketiranci (n = 110, 99 %) se strinjajo, da je potrebno pri pacientu, ki si je poškodoval glavo, opraviti tudi CT vratne hrbtenice.
Razprava: Medicinske sestre so zelo pomembne pri obravnavi pacienta s poškodbo glave in hrbtenice. S pacientom imajo prvi stik že na primarni ravni, kjer je pomembno ohranjanje življenja. Ugotovili smo, da anketirani poznajo pristop k poškodovancu po protokolu ABCDE in Glasgowsko lestvico kome (GCS). Prav tako se zavedajo pomembnosti imobilizacije pri poškodovancu in jo znajo tudi izvesti. Prav tako je ključno njihovo delo na sekundarni ravni, kjer sodelujejo pri diagnostično terapevtskih postopkih, ki so ključnega pomena za kakovostno življenje pacienta po nesreči.
Ključne besede: poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 1050; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. |
8. |
