1. Vloga medicinske sestre pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoMartina Husić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, katere napredovanje pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja bolnikov in zahteva celovito, individualizirano zdravstveno nego. Medicinske sestre imajo v celostni obravnavi teh bolnikov ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ohranjanju samostojnosti in nudenju psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature s strukturiranimi postopki iskanja, selekcije in analize virov. Ocenjena je bila kakovost virov po hierarhiji dokazov, upoštevani pa sta bili tematika potreb bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in vloga medicinske sestre v procesu zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovljeno je, da so celovite kompetence medicinske sestre temeljnega pomena za učinkovito obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Ključni so multidisciplinarni pristop, aktivno opolnomočenje bolnikov, redno izobraževanje ter nudenje specializirane podpore družini in skrbnikom.
Razprava: Največji izzivi predstavljajo nenehno spreminjajoče se potrebe bolnikov, raznolike naloge medicinskih sester ter organizacijske in sistemske ovire. Pomemben poudarek je tudi na psihosocialni podpori in razvoju nacionalnih smernic.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, medicinska sestra, zdravstvena nega, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 63; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1015,23 KB) |
2. Psihosocialna podpora za reševalce : pregled literatureTeja Olenšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Reševalci se pogosto soočajo z izjemno zahtevnimi in travmatičnimi dogodki, ki lahko vodijo do posttravmatskega stresnega sindroma in drugih duševnih težav. Izpostavljenost raznolikim nevarnostim, težki delovni pogoji, nenehni pritisk okolice in lastna pričakovanja vplivajo na njihovo duševno ravnovesje. Namen: V diplomskem delu smo s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskovali psihosocialno podporo reševalcem. Metode dela: Naredili smo pregled literature s pomočjo PRISMA diagrama, kjer smo na podlagi prej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali članke na našo temo in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: V pregled smo vključili osem člankov, vsi temeljijo na kvalitativnih raziskavah. Ugotovili smo potrebo po intenzivnejšem razvijanju in prilagajanju psihosocialnih programov za reševalce, s poudarkom na dostopnih in trajnostnih rešitvah. Smiselna bi bila tudi uvedba strategij za preprečevanje stresa, kot so supervizijska srečanja, tehnike čuječnosti in sprostitvene metode. Pri raziskavi smo zaznali pomanjkanje literature, ki bi bila osredotočena izključno na zdravstvene reševalce. Večina obstoječih virov vključuje tudi druge službe, kot so policisti in gasilci, zato je iskanje bilo omejeno. Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju. Razprava in zaključek: V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti več raziskav na tem področju, saj so na voljo omejeni podatki o specifičnih potrebah reševalcev v zdravstvu in ustreznih preventivnih strategijah, ki bi jim pomagala pri soočanju s stresom. Le-ta in izgorelost sta velika izziva, s katerima se srečujejo reševalci, kar lahko vpliva na njihovo duševno zdravje in kakovost dela.
Ključne besede: reševalci, psihosocialna podpora, stres, posttravmatski sindrom
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2026; Ogledov: 84; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prisotnost anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demencoNina Orhini, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava pojav anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demenco, ki predstavlja enega ključnih, a pogosto neprepoznanih psiholoških procesov v kontekstu dolgotrajne oskrbe. Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti, kako neformalni oskrbovalci doživljajo proces anticipatornega žalovanja ter s kakšnimi čustvenimi, identitetnimi in socialnimi izzivi se soočajo ob postopnem upadanju kognitivnih in osebnostnih sposobnosti svojcev. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop, pri čemer so bili podatki zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z desetimi neformalnimi oskrbovalci oseb z demenco. Analiza je pokazala, da se anticipatorno žalovanje kaže kot večdimenzionalen proces, prežet z občutki nemoči, negotovosti, krivde, osamljenosti in ambivalentnosti v odnosu do osebe z demenco. Ugotovitve razkrivajo, da je psihosocialna podpora oskrbovalcem pogosto nezadostna, razdrobljena in težko dostopna, kar prispeva k povečani psihološki stiski in tveganju za izgorelost. Naloga poudarja pomen celostnega razumevanja anticipatornega žalovanja ter potrebo po razvoju učinkovitih in dostopnih psihosocialnih intervencij, ki se začnejo že v času trajanja bolezni, ko žalovanje pogosto poteka tiho in neprepoznano. S tem prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti izkušnje neformalnih oskrbovalcev v času oskrbe osebe z demenco.
Ključne besede: Demenca, anticipatorno žalovanje, neformalni oskrbovalci, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,92 MB) |
4. Zadovoljstvo in integracija beguncev v Sloveniji: primer bivanja ukrajinskih beguncev v PostojniSuzana Kovačič, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava integracijo ukrajinskih beguncev v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovem zadovoljstvu z bivanjem v nastanitvenem centru Postojna. V raziskavi smo preučevali ključne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo beguncev, kot so dostop do stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, pravnega statusa, jezikovne kompetence ter občutek pripadnosti in varnosti. Tema je izjemno aktualna zaradi nedavnih migracijskih tokov, ki so posledica vojne v Ukrajini. Slovenija je kot ena od držav članic EU sprejela več kot 10.000 beguncev, kar predstavlja pomemben izziv za obstoječe integracijske politike. Razumevanje izkušenj beguncev v lokalnem okolju je pri tem ključno za izboljšanje sistemskih rešitev in krepitev družbene kohezije. Empirični del raziskave temelji na fokusni skupini s šestimi udeleženci iz Ukrajine, ki so izrazili številne izzive pri vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ugotovili smo, da integracija ni odvisna le od formalnega pravnega statusa, temveč tudi od kakovosti bivanjskih pogojev, dostopa do informacij, socialnih povezav in psihološke podpore. Jezikovne ovire, administrativna negotovost in pomanjkanje psiho-socialne podpore pomembno vplivajo na občutek nezadostne vključenosti. Naši rezultati kažejo, da je uspešna integracija možna le s celovitim pristopom, ki vključuje sistemske izboljšave na več ravneh: jezikovni, socialni, pravni in psihološki. Ti rezultati lahko služijo kot podlaga za oblikovanje bolj učinkovitih integracijskih politik v Sloveniji.
Ključne besede: ukrajinski begunci, integracija, zadovoljstvo, Postojna, jezikovne ovire, stanovanjske razmere, pravni status, psihosocialna podpora, fokusna skupina, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 591; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,04 MB) |
5. VREDNOST SPLETNE PLATFORME POSVETUJ.SE ZA BOLNIKE S KRVNIM RAKOMSlavka Brajović Hajdenkumer, 2023, ni določena Opis: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Ključne besede: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1740; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva : magistrsko deloAleksandra Ronner, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva smo obravnavali, kako je poskrbljeno za službe prvega odziva – policija, zdravstvo in poklicno gasilstvo – z vidika urejenosti in dosegljivosti psihološke pomoči in podpore. Ugotavljali smo, kakšni so bili začetki in kakšno je stanje danes. Spoznali smo razliko med psihološko pomočjo in psihološko podporo. Opisali smo, kdo lahko postane zaupnik in kakšno je njihovo usposabljanje. Opredelili smo vlogo psihologov pri zagotavljanju psihološke pomoči. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili opisno, razlagalno, normativno, primerjalno, zgodovinsko in empirično metodo ter na koncu še metodo sinteze. V nadaljevanju smo raziskovali, katera služba prvega odziva ima dostopnejši sistem psihološke pomoči in podpore, kje so razlike in kje skupne točke. Primerjali smo organiziranost psihološke pomoči in podpore v Avstriji, na Švedskem in v Sloveniji ter pregledali njihov zgodovinski razvoj. Z anketnim vprašalnikom smo od respondentov pridobili stališča in mnenja o učinkovitosti psihološke pomoči ter podpore v službah prvega odziva in se spraševali, ali obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči oz. podpore v službah prvega odziva. Iz anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore, da je psihološka pomoč in podpora v službah prvega odziva učinkovita, kljub vsemu pa obstajajo pomanjkljivosti. Iz dveh kratkih intervjujev in literature smo pridobili podatke, da obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore v službah prvega odziva. V zaključnem delu smo podali predloge in nanizali rešitve, kako bi pripomogli k izboljšanju zagotavljanja psihološke pomoči in podpore v vseh izbranih službah prvega odziva
Ključne besede: psihosocialna pomoč in podpora, službe prvega odziva, policisti, gasilci, reševalci
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 2322; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,45 MB) |
