1. The role of lipid droplets in cancer cell stress resistance : doctoral dissertationEva Jarc Jovičić, 2019, doktorska disertacija Ključne besede: lipidi, lipidne kapljice, lipidni metabolizem, transport maščobnih kislin, stradanje, adipozna trigliceridna lipaza, rak dojke, rakave celice, odpornost rakavih celic, stres, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2026; Ogledov: 59; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (46,30 MB) |
2. Vloga zunajceličnih cisteinskih proteaz pri procesiranju membranskih proteinov : doktorska disertacijaKatarina Hočevar, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: zunajcelične cisteinske proteaze, membranski proteini, procesiranje, šeding, cisteinski katepsini, cisteinske proteaze, katepsin L, katepsin S, rak (medicina), tumorske celice, tumorsko mikrookolje, imunski sistem, gingipaini, bakterijske proteaze, paradontalna bolezen, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2026; Ogledov: 91; Prenosov: 1
Celotno besedilo (6,55 MB) |
3. Ugotavljanje samomorilnih misli pri onkoloških bolnikihSabina Medjedović, 2026, doktorska disertacija Opis: Uvod: Rak močno obremeni duševno zdravje. Psihološka stiska je ključna komponenta celostne obravnave, vendar v klinični praksi pogosto ostane spregledana. Namen raziskave je bil oceniti prevalenco samomorilnih misli pri odraslih onkoloških bolnikih, hkrati pa izmeriti prevalenco depresije in preučiti povezave z demografskimi ter kliničnimi dejavniki.
Metode: V prospektivno raziskavo je bilo vključenih 972 ambulantnih bolnikov. Depresivne simptome smo ocenili z Vprašalnikom o zdravju bolnikov – 9 postavk (Patient Health Questionnaire-9; PHQ-9), samomorilno tveganje pa z nizom vprašanj za presejanje samomora (Ask Suicide-Screening Questions; ASQ). Statistična analiza je vključevala deskriptivne metode ter primerjalne teste za opredelitev dejavnikov, povezanih s samomorilnostjo.
Rezultati: V zadnjih dveh tednih je o samomorilnih mislih poročalo 27,7 % bolnikov; 0,5 % jih je ob izpolnjevanju vprašalnika aktivno razmišljalo o samomoru. Z orodjem ASQ je 17,4 % izrazilo željo po smrti, 14,7 % občutek, da bi bili oni ali njihovi bližnji »na boljšem«, če bi bili mrtvi, in 10,6 % je v preteklosti poskusilo samomor. Klinično pomembna depresija (PHQ-9 ? 10) je bila prisotna pri 11,4 % udeležencev. Samomorilne misli so bile pogostejše pri bolnikih, ki živijo sami, poročajo o bolečini, imajo slabšo prognozo in prejemajo sistemsko zdravljenje in prisotne simptome depresije; velik delež bolnikov ni prejelo psihološke podpore po postavitvi diagnoze (88,7 %), čeprav bi jo v 43,5 % potrebovalo.
Zaključki: Rezultati raziskave potrjujejo prisotnost samomorilnih misli in tesno prepletenost depresije in samomorilnih misli v onkološki populaciji ter podpirajo uvedbo rutinskega presejanja duševne stiske kot »šestega vitalnega znaka« z uporabo PHQ-9 in ASQ. Pozitivni izvidi naj sprožijo stopnjevan klinični odziv (takojšnji varnostni protokol, hitra napotitev v psihoonkologijo) ter sočasno optimizacijo obvladovanja bolečine.
Ključne besede: rak, samomor, onkološki bolnik, samomorilne misli
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,16 MB) |
4. Fizioterapevtska obravnava po rekonstrukciji dojke zaradi kirurškega zdravljenja raka na dojki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLara Terbuc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojke je ena najpogosteje diagnosticiranih oblik raka pri ženskah in večinoma zahteva kirurško zdravljenje z mastektomijo ter rekonstrukcijo dojke. Fizioterapija po rekonstrukciji dojke predstavlja pomemben del celostne obravnave bolnic. Namen diplomskega dela je raziskati pomen in značilnosti fizioterapevtske obravnave po rekonstrukciji dojke zaradi kirurškega zdravljenja raka na dojki. Metode: Empirični del vsebuje kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije in deskripcije. V raziskavo smo vključili pet že opravljenih raziskav, ki smo jih predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. S pomočjo ocenjevalne lestvice PEDro smo ocenili kakovost izbranih raziskav. Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo analizirali raziskave in jih razdelili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Na podlagi podrobne analize strokovne literature smo ugotovili, da ima fizioterapevtska obravnava po rekonstrukciji dojke zaradi kirurškega zdravljenja raka na dojki pomemben vpliv na funkcionalne rezultate in kakovost življenja bolnic, saj prispeva k izboljšanju obsega gibljivosti (ROM), zmanjšanju bolečine, utrujenosti in boljši funkcionalnosti zgornjih udov. Razlike med rekonstruktivnimi programi obravnave stremijo k individualiziranemu pristopu, ki zajema vrsto, metodo in morebitne omejitve rekonstrukcije dojke. Razprava: Fizioterapija po rekonstrukciji dojke je ključen del multidisciplinarne rehabilitacije, saj pomembno pripeva k hitrejšemu in uspešnejšemu okrevanju, še posebej je pomemben individualen pristop med bolnico in fizioterapevtom. Z analizo izbranih raziskav smo potrdili, da fizioterapevtska obravnava pomembno pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti, zmanjšanju pooperativnih zapletov in višji kakovosti življenja bolnic po rekonstrukciji dojke.
Ključne besede: rekonstrukcija dojke, fizioterapija, rak dojke, rehabilitacija, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Pomen zdravstvene vzgoje za ozaveščenost splošne populacije o raku na dojkahPika Krkovič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka pri ženskah in predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna od zgodnjega odkrivanja bolezni, pri čemer pomembno vlogo igra preventiva, ki vključuje zdrav življenjski slog, samopregledovanje dojk ter vključevanje v presejalni program DORA. Zdravstvena vzgoja je ključna pri oblikovanju ustreznih preventivnih vedenj, zdravstveni delavci pa imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju splošne populacije o znakih bolezni, dejavnikih tveganja in pomenu zgodnjega iskanja pomoči. Namen raziskave je raziskati pomen zdravstvene vzgoje za ozaveščenost splošne populacije o raku na dojkah.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s spletno anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 112 anketirancev, starih 18 ali več let. Vprašalnik je vseboval socio-demografski sklop (spol, starost in izobrazba), štiri Likertove lestvice o pomenu samopregledovanja, preventivnih ukrepih in virih informacij ter eno odprto vprašanje. Podatki so bili statistično obdelani ter prikazani v grafih in tabelah.
Rezultati: Anketiranci samopregledovanje dojk prepoznavajo kot zelo pomemben del preventive in zgodnjega odkrivanja raka dojk. Večina anketiranih razume, da je samopregledovanje pomembno za oba spola, in zna pravilno opredeliti priporočeno pogostost njegovega izvajanja. Anketiranci kot najpogostejši vir informacij navajajo zdravstvene domove, centre za krepitev zdravja in medije, manj pogosto pa Onkološki inštitut. Velika večina prepoznava ključne opozorilne znake bolezni, kot so neboleča zatrdlina, krvav izcedek iz bradavice in spremembe videza dojke. Program DORA je ocenjen kot zelo pomemben presejalni program, del anketirancev pa se je presejanja že udeležil.
Razprava: Rezultati kažejo, da je ozaveščenost o raku dojk med anketiranci razmeroma dobra, vendar obstajajo področja, kjer so potrebne dodatne zdravstvenovzgojne aktivnosti, zlasti na področju pravilnega razumevanja pogostosti samopregledovanja in večje prepoznavnosti strokovnih virov informacij. Pomembna je tudi destigmatizacija raka dojk pri moških in širjenje informacij o njihovem tveganju za bolezen.
Ključne besede: rak dojk, preventiva, samopregledovanje dojk, zdravstvena vzgoja, program DORA, ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 2
Celotno besedilo (673,06 KB) |
6. Speciation of ruthenium-based candidate drugs for cancer treatment and copper as a potential biomarker for cancer diagnosis in human serum : doctoral dissertationKatarina Kozlica, 2022, doktorska disertacija Ključne besede: rak (medicina), zdravljenje, kemoterapevtiki, speciacija, rutenijeve spojine, baker, biomarkerji, analizne metode, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2026; Ogledov: 245; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,68 MB) |
7. Fizioterapevtska obravnava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Batljan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah, kirurško zdravljenje z radikalno mastektomijo in rekonstrukcijo pa pogosto povzroči funkcionalne, psihološke in socialne posledice, zaradi česar ima fizioterapevtska obravnava ključno vlogo pri procesu rehabilitacije. Metode: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. V teoretičnem delu smo uporabili metode kompilacije, komparacije, analize in deskripcije. Empirični del pa bo temeljil na pregledu in primerjavi strokovne in znanstvene literature. V empiričnem delu smo se posluževali metode komparacije, ki smo jo dopolnili z metodo analize in metodo strokovnega pregleda literature. Pri izbiri strokovnih in znanstvenih člankov smo preučili različne spletne podatkovne baze, kot so PubMed, ScienceDirect, PEDro in Google Scholar. Rezultati: Študije so pokazale, da fizioterapevtska obravava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke pomembno zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibljivost in funkcionalnost zgornjih okončin ter pozitivno vpliva na aspekte kakovosti življenja, pri čemer so se hidroterapija, vadba proti uporu, kineziotaping, ročna limnfa drenaža, nevrodinamične vaje in personalizirani rehabilitacijski programi izkazali za različne učinkovite metode, čeprav nekatere študije poročajo o omejenem učinku določenih pristopov, kot sta na primer miofascialna terapija ali uporaba presoterapije. Razprava: Ključne ugotovitve kažejo, da fizioterapevtska obravnava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke pomembno prispeva k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in funkcionalnih sposobnosti ter k višji kakovosti nekaterih aspektov življenja pacientk, čeprav smernice ostajajo redke in premalo podprte z dokazi.
Ključne besede: rak dojke, radikalna mastektomija, rekonstrukcija dojke, fizioterapija, smernice
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2026; Ogledov: 388; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Doživljanje diagnoze rakavih obolenj in izražanje čustev pri obolelih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaManja Ropert, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Diplomsko delo obravnava čustveno doživljanje posameznikov ob diagnozi rakavega obolenja in med samim potekom bolezni. Rak predstavlja eno najtežjih kroničnih bolezni sodobnega časa, ki ne vpliva zgolj na telesno, temveč tudi na psihično stanje bolnikov. Diagnoza pogosto povzroči šok, strah in negotovost ter pomeni pomemben mejnik v posameznikovem življenju, kar zahteva celostno obravnavo – tako medicinsko kot psihosocialno. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen bolnikom z različnimi vrstami rakavih obolenj. Analizirani so bili demografski podatki, prvi odzivi na diagnozo, izražanje čustev, strategije spoprijemanja ter pomen podpore okolice in zdravstvenih delavcev. Zbrani podatki so bili statistično obdelani in predstavljeni s pomočjo grafov. Rezultati: V empiričnem delu je sodelovalo 67 oseb, ki so kadarkoli v življenju zbolele za rakavim obolenjem. Raziskava je pokazala, da so anketirani ob prejemu diagnoze najpogosteje doživeli šok, ki so mu sledila močna čustva, kot so žalost, strah, nemoč, zmedenost in potrtost. Ugotovljeno je bilo, da se čustva skozi obdobje zdravljenja spreminjajo – intenzivna so na začetku bolezni, nato upadajo, vendar se pogosto znova okrepijo ob koncu zdravljenja, zlasti zaradi strahu pred ponovitvijo bolezni. Razprava: Rezultati kažejo, da je čustvena stiska pri obolelih za rakom pogosta in dolgotrajna, pogosto pa se krepi v ključnih fazah zdravljenja. Podpora bližnjih in medicinskega osebja igra pomembno vlogo pri lajšanju čustvene bolečine in soočanju z boleznijo. Prav tako imajo pomembno vlogo osebni cilji, ohranjanje rutine in psihološka podpora. Na osnovi ugotovitev diplomsko delo poudarja pomen psihoonkološke obravnave in čustvene opore kot ključne sestavine celostnega zdravljenja raka.
Ključne besede: rakava obolenja, psihoonkologija, rak, doživljanje čustev
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 349; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Rak in spolnostStaša Đukić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak je kompleksna bolezen, ki pomembno vpliva na fizično, psihološko in socialno življenje posameznika. Eden izmed pogosto spregledanih vidikov življenja bolnikov z rakom je spolnost. Spolnost je osnovna človekova potreba, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja, samopodobi, partnerski povezanosti in psihološkemu ravnovesju. Namen diplomske naloge je raziskati, kako bolezen rak vpliva na spolnost, ter predstaviti glavne fiziološke in psihološke spremembe, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja. Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, APA PsycNet, Google Scholar in COBISS. Z diagramom PRIZMA smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Delo temelji na pregledu domače in tuje literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Pri iskanju v bazah smo identificirali skupno 309 zadetkov. S selekcijo po vključitvenih kriterijih smo izločili podvojene zapise, nerelevantne teme, vsebine brez polnega besedila in nerecenzirane prispevke. Za končno analizo smo izbrali 12 najrelevantnejših strokovnih člankov. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2014 do leta 2024, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 22 vsebinskih kod, ki smo jih združili v 5 kategorij. V pregled smo vključili 5 sistematičnih pregledov literature, 1 posamično presečno študijo, 2 posamični poglobljeni kvalitativni študiji in 4 mnenja strokovnjakov.
Razprava: Zdravljenje raka pogosto povzroča različne spolne motnje, kot so zmanjšan libido, erektilne težave, vaginalna suhost in bolečina pri spolnosti. Raziskave so potrdile, da medicinske sestre pomembno prispevajo k prepoznavanju teh težav, iniciranju pogovora in podpori bolnikom. Hkrati so se pokazale izrazite komunikacijske ovire, med katerimi izstopajo pomanjkanje znanja, zadrega, časovne omejitve in kulturne razlike. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da je obravnava spolnosti bolnikov z rakom še vedno pomanjkljivo vključena v klinično prakso, predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti in znanja medicinskih sester. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po bolj sistematičnem pristopu, vključevanju
partnerjev in izboljšanju organizacijskih pogojev, kar bi pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja bolnikov.
Ključne besede: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 514; Prenosov: 34
Celotno besedilo (886,68 KB) |
