1. Fizioterapevtska obravnava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Batljan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah, kirurško zdravljenje z radikalno mastektomijo in rekonstrukcijo pa pogosto povzroči funkcionalne, psihološke in socialne posledice, zaradi česar ima fizioterapevtska obravnava ključno vlogo pri procesu rehabilitacije. Metode: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. V teoretičnem delu smo uporabili metode kompilacije, komparacije, analize in deskripcije. Empirični del pa bo temeljil na pregledu in primerjavi strokovne in znanstvene literature. V empiričnem delu smo se posluževali metode komparacije, ki smo jo dopolnili z metodo analize in metodo strokovnega pregleda literature. Pri izbiri strokovnih in znanstvenih člankov smo preučili različne spletne podatkovne baze, kot so PubMed, ScienceDirect, PEDro in Google Scholar. Rezultati: Študije so pokazale, da fizioterapevtska obravava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke pomembno zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibljivost in funkcionalnost zgornjih okončin ter pozitivno vpliva na aspekte kakovosti življenja, pri čemer so se hidroterapija, vadba proti uporu, kineziotaping, ročna limnfa drenaža, nevrodinamične vaje in personalizirani rehabilitacijski programi izkazali za različne učinkovite metode, čeprav nekatere študije poročajo o omejenem učinku določenih pristopov, kot sta na primer miofascialna terapija ali uporaba presoterapije. Razprava: Ključne ugotovitve kažejo, da fizioterapevtska obravnava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke pomembno prispeva k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in funkcionalnih sposobnosti ter k višji kakovosti nekaterih aspektov življenja pacientk, čeprav smernice ostajajo redke in premalo podprte z dokazi.
Ključne besede: rak dojke, radikalna mastektomija, rekonstrukcija dojke, fizioterapija, smernice
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. INFORMIRANOST ŽENSK O GODNJEM ODKRIVANJU RAKA DOJKEJakob Zelič, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Incidenca raka dojke predstavlja resen javnozdravstveni problem. Pri zgodnjem odkrivanju raka dojke je pomembna predvsem učinkovita preventiva, zgodnje prepoznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje ob zaznavanju nenavadnih sprememb. V raziskavi diplomske naloge smo preverili informiranost žensk o zgodnjem odkrivanju raka dojke.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. S pomočjo pregleda bibliografskih baz ter strokovne literature smo pridobili primarne in sekundarne vire. Podatke za analizo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je bil na voljo prek spletne platforme 1ka. Sodelovanje je bilo prostovoljno, omejeno izključno na ženske. V raziskavi je sodelovalo 379 anketirank.
Rezultati: Raziskovalni vzorec je predstavljal žensko populacijo, starejšo od 20 let. Razvrstili smo jih v starostne skupine, skoraj polovico pridobljenih rezultatov so predstavljale ženske med 20. in 29. letom starosti (46 %). Po mnenju anketirank spada rak dojke na 2. mesto glede na pojavnost v populaciji. Večina anketirank pozna program ozaveščanja o raku dojke DORA, vpliv dejavnikov na možnost nastanka raka dojke, prav tako pa tudi simptome. Ob opažanju sprememb bi obiskale zdravnika oziroma spremljale spremembe. Največ žensk samopregledovanje izvaja le nekajkrat na leto, 4 % anketirank se nikoli ne pregleduje, prav tako pa večina ne pozna ustreznega časa za samopregledovanje.
Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da ženske dobro poznajo simptome in dejavnike tveganja za nastanek raka dojke. Analizirani podatki kažejo, da ženske samopregledovanja ne izvajajo dovolj redno in ne poznajo ustreznega časa v mesecu za samopregledovanje. Na pregledih od medicinskih sester ne prejmejo dovolj informacij o samopregledovanju, po drugi strani pa ženske lastno znanje o samopregledovanju ocenjujejo kot dobro.
Ključne besede: rak dojke, medicinska sestra, samopregledovanje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1199; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJKPatricija Kešpert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk,
kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena
samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil
proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni
vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne
populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na
stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo
statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede
samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki
tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede
opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA.
Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih
ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi
postopki samopregledovanja dojk.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni
informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih
načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z
raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več
pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 1337; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,08 MB) |
