Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 332
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustavno- in primerjalno pravni vidiki kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delih
Eneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: zadnja novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2022 je močno preoblikovala razmerja med ključnimi deležniki pri ustvarjanju avdiovizualnih del, tj. soavtorji, iz-vajalci in filmskimi producenti. Slovenija je sledila novejšim trendom v primerjalnem pravu, ki z neodpovedljivimi in ne-prenosljivimi poplačilnimi pravicami zagotavljajo pravično udeležbo ustvarjalcev na dohodkih iz sekundarnega izko-riščanja avdiovizualnih del. S tem se v evropski uniji krepi položaj kolektivnih organizacij, saj nacionalni zakoni za to-vrstne pravice običajno določajo, da se obvezno kolektivno upravljajo. Po drugi strani pa je treba zaradi ustavnega nače-la pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena URS preprečiti, da bi nove zakonske določbe posegale v že obstoječa pogodbena razmerja med ustvarjalci in fimskimi producenti. v prispevku bomo preučili naravo novih pra-vic in jih primerjali s podobnimi ureditvami v primerjalnem pravu. Preverili bomo, katere izmed teh pravic bi lahko po-menile izziv z vidika prepovedi retroaktivne veljave pravic in kako naj k temu pristopi zakonodajalec.
Ključne besede: avtorsko pogodbeno pravo, poplačilne pravice, pravice do nadomestil, avdiovizualna dela, prepoved povratne veljave predpisov, razvoj avtorskopravne zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 10; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (124,46 KB)

2.
Podnebno nevtralna in pametna mesta : magistrsko delo
Elizabeta Arh, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko podnebnih sprememb, pri katerih ima človek pomembno vlogo z izpusti toplogrednih plinov. Če želimo preprečiti nadaljnje segrevanje ozračja in ostati znotraj cilja Pariškega sporazuma, ki določa omejitev dviga globalne temperature na največ 1,5 ºC, je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ker večina teh izpustov nastaja v mestih, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, je Evropska komisija vzpostavila program Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Namen Misije je, da 100 izbranih mest Evropske unije z eksperimentiranjem in inovacijami doseže podnebno nevtralnost ter razvije pametne rešitve za trajnostni razvoj, s čimer bi jim do leta 2050 sledila tudi ostala mesta. V okviru programa sta izbrani tudi mesti Kranj in Stockholm. Za Kranj to pomeni prvo celovito soočenje z izzivom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, medtem ko Stockholm že od leta 1976 sistematično izvaja ukrepe, s katerimi želi do leta 2030 postati prvo podnebno pozitivno mesto na svetu. Obe mesti sta si zastavili ambiciozne cilje in ukrepe v sektorjih energetike, prometa, stavb in ravnanja z odpadki, ki naj bi do leta 2030 zagotovili podnebno nevtralnost. V okviru raziskave smo analizirali zastavljene ukrepe in izvedli primerjavo emisij toplogrednih plinov med mestoma za leto 2018. Poleg okoljskih ciljev obe mesti razvijata tudi elemente pametnega mesta, pri čemer digitalne tehnologije omogočajo dodatno zmanjšanje emisij. Kranj v ta namen uvaja digitalno platformo in mestno kartico CeKR, ki bosta prispevali k učinkovitejšemu upravljanju storitev in virov.
Ključne besede: podnebne spremembe, toplogredni plini, podnebno nevtralna mesta, pametna mesta, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
4.
Nastajanje voditelja skozi izkušnjo v času : sv. Ciril in Metod v luči sodobnih sistemskih teorij
Marija Šimenc, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskava interdisciplinarno povezuje koncept služabniškega voditeljstva (leadership-a) z življenjskim zgledom sv. Cirila in Metoda. V kvantitativni fazi (N=186) spletna anketa razkriva visoko internalizacijo altruističnih vrednot med slovenskimi cerkvenimi voditelji in voditeljicami, a hkrati rahlo diskrepanco, ki jo z leti izkušenj blaži prosocialna orientacija (ženske > moški; daljša izkušnja > krajša). Kvalitativna faza skozi Clintonov šestfazni model in okrožnico Slavorum Apostoli (Janez Pavel II. 1985) pokaže, da solunska brata ponazarjata longitudinalni razvoj od temeljev do žarenja, kjer krizo spreminjata v katalizator rasti. Predlogi za formacijo poudarjajo: (1) fazno duhovno zorenje, (2) kulturno senzitivnost, (3) relacijsko empatijo, (4) strateško inovativnost, (5) etično integriteto in (6) krizno resilientnost. Sv. Ciril in Metod ostajata brezčasen arhetip za preseganje polarizacije in gradnjo trajnostne slovenske cerkvene skupnosti v 21. stoletju.
Ključne besede: Ciril in Metod, motivacija, vseživljenjski razvoj, cerkveno voditeljstvo, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 270; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
6.
7.
8.
Stališča študentov do uporabe pristopa filozofija za otroke in z otroki
Smiljana Gartner, Maja Vačun, 2025, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: pedagoški pristopi, celostni razvoj otroka, filozofija za otroke in z otroki, izkustveno učenje, mnenje študentov
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcu
Polona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (349,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh