1. Kružno gospodarstvo, gospodarski rast i provjera sustava povratne naknade kao modela kružnog gospodarstvaRobert Nikolić, 2026, doktorska disertacija Opis: Disertacija istražuje povezanost kružnoga gospodarstva i gospodarskog rasta s naglaskom na učinkovitost sustava povratne naknade kao modela kružnoga gospodarstva. Cilj istraživanja jest ispitati utjecaj SPN-a na strukturu miješanoga komunalnog otpada, utjecaj na gospodarski rast i socioekonomske pokazatelje u zemljama članicama EU. Uspoređene su dvije skupine zemalja: Finska, Hrvatska i Njemačka kao zemlje sa sustavom povratne naknade i Austrija, Francuska, Mađarska i Slovenija kao zemlje bez sustava povratne naknade. Otpad, koliko god se činio bezvrijedan, ima svoju vrijednost i generator je gospodarskog rasta ako se njime promišljeno upravlja, a sustav povratne naknade kao specifičan instrument kružnoga gospodarstva jest poticaj recikliranju, smanjenju količine različitih frakcija u otpadu, upravljanja otpadom pripremajući ga kao čistu sirovinu u svrhu recikliranja. Uz navedeno generira gospodarske i društvene koristi: pridonosi pokretanju gospodarstva, osnivanju novih poduzeća, zapošljavanju te primjeni novih tehnologija. SPN pridonosi ostvarivanju ciljeva održivog razvoja Agende Ujedinjenih naroda 2030 te Europskom zelenom planu. Empirijsko istraživanje provedeno je na temelju sekundarnih podataka za razdoblje od 2011. do 2021. godine na uzorku sedam država članica EU. Rezultati upućuju na to da zemlje s implemantiranim sustavom povratne naknade ostvaruju statistički značajno smanjenje udjela plastičnog, metalnog i staklenog otpada u miješanom komunalnom otpadu, više stope recikliranja te pozitivnu povezanost sustava povratne naknade i gospodarskog rasta, povećanja zaposlenosti u sektoru otpada, rast broja poduzeća te smanjenje eksploatacije prirodnih resursa. Temeljna spoznaja disertacije jest da sustav povratne naknade predstavlja učinkovit model kružnoga gospodarstva uz istodobno postizanje ekološke i socijalne koristi. Ovo istraživanje predstavlja primjer promicanja recikliranja plastičnog, staklenog i metalnog ambalažnog otpada, jačanje zaštite okoliša te daje preporuke za buduća istraživanja.
Ključne besede: otpad, sustav povratne naknade, kružno gospodarstvo, recikliranje, gospodarski rast, teorije ekonomskog rasta, Europski zeleni plan, UN Agenda
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,53 MB) |
2. Osveščenost potrošnikov v Sloveniji glede problematike tekstilnih odpadkov in možnosti njihove ponovne uporabe ter recikliranjaKlementina Radež, 2026, magistrsko delo Opis: Potrošništvo skozi čas narašča, kar je odraz vse večjega števila prebivalcev na planetu in vpliva hitre mode. Tekstilni izdelki, kot so oblačila in tehnični tekstil, so nujni del našega vsakdanjega življenja, saj oblačila potrebujemo vsak dan. Hitra moda je oblačilom dodala modni pridih, potrošniki pa v želji, da sledijo zadnjim modnih trendom, zapravljajo za oblačila več kot bi bilo potrebno za vsakdanje življenje. Prekomerno potrošništvo vodi do nastajanja prevelikih količin tekstilnih odpadkov. Tekstilna industrija pri proizvodnji močno onesnažuje okolje in izkorišča naravne vire. Za zmanjšanje vpliva na okolje je zato primorana poiskati trajnostne rešitve, kot so recikliranje in ponovna uporaba. Trajnostno naravnani pa morajo postati tudi potrošniki. Glavni cilj magistrskega dela je raziskati osveščenost potrošnikov v Sloveniji glede problematike tekstilnih odpadkov ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja. Ugotovili smo, da so anketirani potrošniki v Sloveniji slabo seznanjeni s problematiko tekstilnih odpadkov, vendar so naklonjeni trajnostnemu ravnanju s tekstilnimi izdelki, ko ti niso več uporabni. Ključno vlogo pri zmanjševanju tekstilnih odpadkov in pri večji osveščenosti potrošnikov ima sprejeta Strategija Evropske unije, ki jo je sprejel Evropski parlament, saj v njej določa cilje za zmanjševanje tekstilnih odpadkov. Trajnostna naravnanost potrošnikov in okoljska zakonodaja bosta imeli največji vpliv na zeleni prehod. Ohranjanje našega planeta je ključno za blaženje podnebnih sprememb, ki že zdaj močno vplivajo na življenja ljudi in drugih živih bitij.
Ključne besede: potrošništvo, hitra moda, tekstilni odpad, osveščenost, recikliranje in ponovna uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. Zbiranje, skladiščenje in obdelava izrabljenih visokonapetostnih li-ion baterij iz električnih vozil : diplomska nalogaSandi Krhin, 2025, diplomsko delo Ključne besede: stroški, baterije, optimizacija, matematični model, matematično modeliranje, recikliranje, litij-ionske baterije
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 1288; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Postavitev sončne elektrarne na strehi stanovanjskega objekta : diplomska nalogaMitja Prus, 2025, diplomsko delo Ključne besede: recikliranje, samooskrba, fotovoltaika, sončna energija, baterijski hranilniki, sončne elektrarne, samooskrba z električno energijo, uredba
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 1263; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,00 MB) |
5. Ustvarjanje 3D filamentov iz doma recikliranih plastenk : diplomska nalogaBenjamin Muhič, 2025, diplomsko delo Ključne besede: 3D tisk, okoljska problematika, onesnaženost, plastika, recikliranje, tehnična izvedljivost, trajnostna uporaba, plastenke
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 1116; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,08 MB) |
6. Analiza razgradnje, reciklaže in ponovne uporabe visokonapetostnih litij-ionskih baterij : diplomska nalogaUroš Šturm, 2025, diplomsko delo Ključne besede: anoda, baterije, elektroliti, katoda, separator, recikliranje, litij-ionske baterije
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 1474; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,06 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
