1. Ekonometrična primerjalna analiza agregatnih spremenljivkLuka Cerjak, 2026, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava vpliv izbranih agregatnih makroekonomskih spremenljivk na gibanje cen električne energije v treh evropskih državah: v Sloveniji, Norveški in v Španiji. V ospredju raziskave so spremenljivke BDP na prebivalca, inflacija, stopnja brezposelnosti in povprečna bruto plača kot ključni agregati gospodarske uspešnosti. S pomočjo enostavne in multiple regresijske analize je bila preverjena njihova povezanost s cenami električne energije v obdobju med 2007 in 2023, ki ga zaznamujejo globalna finančna kriza, pandemija in električna kriza.
Rezultati kažejo, da je inflacija v vseh treh državah najmočnejši in statistično značilen dejavnik, ki vpliva na rast cen elektrike. Vloga BDP-ja in plač je izrazitejša v Sloveniji in Norveški, medtem ko se v Španiji kot odločilen dejavnik izkazuje predvsem inflacijski pritisk. Brezposelnost nima potrjenega vpliva v nobeni izmed držav. Analiza potrjuje, da se med državami odražajo strukturne razlike v gospodarskih in energetskih modelih, hkrati pa razkriva univerzalne vzorce, ki povezujejo gibanje inflacije in cen električne energije.
Ugotovitve imajo dvojno vrednost, in sicer znanstveno, saj razširjajo razumevanje povezav med makroekonomskimi agregati in tokom električne energije, poleg znanstvene pa tudi praktično, saj nudijo osnovo za oblikovanje politik, ki bi zagotavljale večjo stabilnost cen in odpornost gospodarstev.
Ključne besede: makroekonomske spremenljivke, cena električne energije, inflacija, regresijska analiza, primerjalna ekonomija.
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 195; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
2. Ekonometrična primerjalna analiza petih ekonomskih spremenljivk za Slovenijo in državo EU - Hrvaško, od leta 2005 daljeMarko Magdič, 2024, ni določena Opis: Za namene lažjega trgovanja so se že v preteklosti nekatere države začele povezovati ter sklepati razne sporazume. Dogajanja v svetovnem gospodarskem prostoru zaznamujejo vse hitrejše spremembe, pospešene procese internacionalizacije in globalizacije, posledično so zaradi lažjega sodelovanja in zmanjševanja trgovinskih ovir nastale integracije. Ena od teh je tudi Evropska unija (EU), katere članici sta tudi Slovenija in Hrvaška. Z željo, da bi razumel vpliv takšne integracije na gospodarstvo posamezne članice, nameravam primerjati nekatere makroekonomske spremenljivke. Glavni cilj raziskave je identificirati vzorce in povezave med ključnimi ekonomskimi kazalci ter razumeti, kako se gospodarske spremenljivke odražajo v obeh državah.
Raziskava zajema pet ključnih ekonomskih spremenljivk: stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, stopnjo inflacije, število brezposelnih, višino povprečne bruto plače in vrednosti nepremičnin. Ekonometrične metode bodo uporabljene za analizo teh spremenljivk in identifikacijo vzročnih povezav med njimi. Poseben poudarek bo na primerjalni analizi trendov in razlik med Slovenijo in Hrvaško ob upoštevanju njunega članstva v EU, z analizo vpliva nekaterih ekonomskih spremenljivk na stanje cen nepremičnin v opazovanem obdobju.
Ključni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju gospodarskega razvoja obeh držav v kontekstu evropskega okolja. Hkrati pa bo raziskava nudila informacije in vpogled v potencialne izzive ter priložnosti, s katerimi se soočata Slovenija in Hrvaška v globalnem ekonomskem sistemu. Analiza bo pomagala razumeti vplive gibanja makroekonomskih spremenljivk na cene nepremičnin in s tem omogočila predpostavko o vplivu državnega gospodarstva na cene nepremičnin, ki velja za dokaj neraziskano področje.
S tem poglobljenim pristopom k ekonometrični analizi se pričakuje, da bo naloga prispevala k razširjenemu razumevanju ekonomskega položaja obeh držav ter k izboljšanju informiranosti o njunem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Evropska unija, nepremičninski trg, makroekonomske spremenljivke, bruto plača, regresijska analiza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2024; Ogledov: 1646; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Dejavniki turističnega povpraševanja in ponudbe v alpski turistični destinacijiDrago Papler, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: turizem, turistične destinacije, turistično povpraševanje, turistična ponudba, mnenjska raziskava, statistična analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2021; Ogledov: 3109; Prenosov: 92
Celotno besedilo (8,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
