1. Učinkovitost klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaFilip Repič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je ena izmed najpogostejših vzrokov smrti v sodobnem svetu. Rehabilitacija je dolgotrajen proces, ki vključuje in povezuje širši zdravstveni tim. Glavni cilj rehabilitacije po možganski kapi je izboljšanje funkcioniranja prizadete osebe v vsakdanjem življenju. Za rehabilitacijo po možganski kapi se v zadnjih letih kot terapija uporablja navidezna resničnost. To je varna oblika terapije, ki je učinkovita pri izboljšanju delovanja zgornjih udov in pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati učinkovitost klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda pregleda literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in PEDro. Članke smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Vključenih je bilo sedem člankov na temo učinkovitosti klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Članki so bili objavljeni med letoma 2015 in 2025 in so ustrezali vsem vključitvenim in izključitvenim kriterijem. Članki so kazali na učinkovitost klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Zaključek: Klinična uporaba navidezne resničnosti je učinkovita pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Največja učinkovitost je dokazana, kadar je uporabljena v kombinaciji s konvencionalno terapijo. Poleg tega spodbuja bolnike k aktivnemu sodelovanju in povečuje njihovo motivacijo za redno izvajanje terapij.
Ključne besede: možganska kap, navidezna resničnost, zgornji udi, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv in učinkovitost ritmičnih zvočnih spodbud na motorične funkcije bolnikov s parkinsonovo boleznijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNejc Fideršek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Parkinsonova bolezen je najpogostejša nevrodegenerativna motnja gibanja, ki jo spremljajo številni motorični in nemotorični simptomi. Ker zdravilo za to bolezen še ne obstaja, trenutni načini zdravljenja pa so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov, so se poleg fizioterapije pojavili tudi številni konzervativni pristopi k obravnavi problematike te skupine bolnikov. Enega izmed teh predstavljajo tudi ritmične zvočne spodbude, ki s svojim vplivom na slušni center aktivirajo motorične nevrone ter na ta način pripomorejo k sinhronizaciji gibanja telesa. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno sistemsko analizo. V teoretičnem delu smo z deskripcijo, komparacijo in kompilacijo pregledali obstoječo literaturo. V empiričnem delu smo s pomočjo analitične indukcije ter analize in sinteze raziskav proučili vpliv in učinkovitost ritmičnih zvočnih spodbud pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Vključene raziskave so bile ocenjene z lestvico PEDro, podatki pa so bili zbrani in predstavljeni s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Ugotovitve kažejo pozitivne učinke ritmičnih zvočnih spodbud pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Pomembno vplivajo na izboljšanje kakovosti hoje, podaljšanje dolžine koraka, povečanje hitrosti hoje ter zmanjšanje pojava zamrznitev med hojo. Pozitivne posledice pa so bile zaznavne tudi na področju ravnotežja in osnovnih motoričnih funkcij. Razprava: Ritmične zvočne spodbude predstavljajo obetavno rehabilitacijsko metodo za bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Dokazano vplivajo na izboljšanje hoje in ravnotežja ter zmanjšanje motenj gibanja. Navedeno podpira vključitev tega pristopa v vsakdanjo klinično prakso obravnave bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Priporočljivi sta uporaba v kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi ter individualna prilagoditev glede na potrebe posameznika, ob hkratni uvedbi standardiziranega protokola obravnave.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, ritmična zvočna spodbuda, glasbena spodbuda, rehabilitacija, metronom
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2025; Ogledov: 258; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. UPORABNOST FUNKCIONALNE ELEKTRIČNE STIMULACIJE PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPINeža Munih, 2025, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
MUNIH, Neža: Uporabost fukcionalne električne stimulacije pri pacientih po možganski kapi
Uvod in namen: Funkcionalna električna stimulacija (FES) je terapevtska metoda, ki uporablja zunanji električni tok za krčenje mišic z ohranjeno inervacijo. Pri pacientih po možganski kapi se FES uporablja za spodbujanje ciljnih gibov in izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v bazah PubMed, ScienceDirect, viri knjižnice Fizioterapevtike. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 19 raziskav s hipotezo, da bodo pacienti po možganski kapi z uporabo FES, dosegli izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Rezultati kažejo, da FES pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih sposobnosti, zlasti v zgodnjih fazah rehabilitacije, ko je nevroplastičnost najizrazitejša, njena učinkovitost pa se poveča pri hkratni stimulaciji več mišičnih skupin in kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi. Uporabnost: Rezultati so uporabni za oblikovanje kliničnih priporočil o učinkoviti rabi FES pri rehabilitaciji po možganski kapi. Omejitve: Metodološka raznolikost, različni protokoli, kratko trajanje študij in neenotni stimulacijski parametri omejujejo prenos rezultatov v prakso. Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 28 (48) str., 3 pregl., 4 sl., 63 vir. Mentor (G.Omejec), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2025; Ogledov: 266; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Učinkovitost vadbe hoje z navidezno resničnostjo pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaZarja Radulović, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: možganska kap (MK) je eden glavnih vzrokov za dolgotrajno invalidnost. Med njenimi najpogostejšimi posledicami je motnja hoje, ki zahteva usmerjeno in intenzivno rehabilitacijo. V zadnjih letih se na tem področju uveljavlja uporaba tehnologije navidezne resničnosti (NR), kot dopolnilo konvencionalni fizioterapiji. NR omogoča varno, ponavljajočo, motivacijsko in individualno prilagojeno vadbo ter spodbuja procese nevroplastičnosti in motoričnega učenja. Namen diplomskega dela je preučiti vrste, uporabnost, učinkovitost in vpliv NR na vadbo hoje po MK. Metode: izveden je bil sistematičen pregled literature. Vključenih je bilo devet randomiziranih kontroliranih raziskav. Za oceno metodološke kakovosti je bila uporabljena PEDro lestvica, izbor člankov pa je prikazan v PRISMA diagramu poteka. Rezultati: rezultati pregleda literature kažejo, da uporaba tehnologije NR pri vadbi hoje po MK statistično značilno prispeva k izboljšavam v prostorsko-časovnih parametrih hoje. V nekaterih raziskavah je bil ugotovljen tudi pozitiven vpliv na ravnotežje in funkcionalno mobilnost, kar potrjuje potencial te metode kot dopolnitve konvencionalni fizioterapiji. Razprava: največjo učinkovitost so dosegli intenzivni programi, ki so združevali vadbo hoje z NR, s ciljno usmerjenimi nalogami in povratno informacijo o biomehaniki hoje. Nekatere oblike NR so bile enako učinkovite kot primerjane konvencionalne intervencije, hkrati pa so ponujale dodatne prednosti, kot so motivacija, interaktivnost in individualizacija. Potopitvene oblike so se izkazale za učinkovitejše, a se kljub temu priporoča vključitev NR v celostni rehabilitacijski program. Izzivi ostajajo v raznolikosti protokolov, majhnih vzorcih in pomanjkanju dolgoročnega spremljanja učinkov.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija hoje, navidezna resničnost, fizioterapija, tehnologija navidezne resničnosti
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Fizioterapevtska obravnava po operativni sanaciji rupture ahilove tetive – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKaja Koler, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ahilova tetiva (AT) je največja in najdebelejša tetiva v človeškem telesu, vendar se kljub svoji velikosti pogosto poškoduje (Tarantino idr. 2020). Ruptura AT je definirana kot prekinitev kontinuitete, ki delno ali v celoti ogroža njeno strukturo in se lahko pojavi na katerikoli anatomski ravni, ki je med mišično-tetivnim stikom in narastiščem na tubesoritas calcaneusa, vendar se večina pojavi tam, kjer je oskrba s krvjo slaba, torej približno 2–6 cm nad pripenjališčem (Guevara-Chávez idr. 2024). V teoretičnem delu diplomskega dela predstavim anatomijo in strukturo Ahilove tetive, dejavnike tveganja za nastanek rupture Ahilove tetive, mehanizem nastanka in fizioterapevtske pristope po operativni sanaciji rupture Ahilove tetive. Metode: Raziskovalni del diplomskega dela je teoretična raziskava s kvalitativno metodologijo. Strokovno znanstveno literaturo sem iskala v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro, Google Scholar, ProQuest, ResearchGate in Scopus. Pri iskanju literature sem uporabila ključne besede: »Achilles tendon rupture«, »surgical treatment of Achilles tendon rupture« in »postoperative rehabilitation protocol of Achilles tendon rupture«. Pregled literature je trajal od leta 2015 do leta 2025. Rezultati: Raziskave smo izbrali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji preko sistema PRISMA. V raziskavo smo vključili 16 raziskav s področja rehabilitacije po operativni sanaciji rupture Ahilove tetive. Razprava: Raziskave kažejo, da je pospešena funkcionalna rehabilitacija uspešna pri zmanjševanju postoperativnih zapletov, pripomore k uspešnim funkcionalnim izidom zdravljenja in k večjemu zadovoljstvu pacientov. Prav tako je bila izpostavljena uporaba tehnik, kot sta BFR (angl. blood flow restriction training) in nevro-mišična električna stimulacija za zmanjšanje atrofije mečne muskulature in ponovnega pridobivanja moči ter mišične mase.
Ključne besede: ruptura Ahilove tetive, operativna sanacija rupture Ahilove tetive, postoperativna rehabilitacija popravila Ahilove tetive
Objavljeno v ReVIS: 06.11.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kratkoročni učinki fizioterapevtskih pristopov pri poškodbi hrbtenjače v torakalnem delu hrbtenice: pregled literature in prikaz primera : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTjaša Fridl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodba hrbtenjače v torakalnem delu hrbtenice pogosto vodi v zmanjšano mišično moč, motnje ravnotežja in oteženo hojo, zato je izbira učinkovitih fizioterapevtskih pristopov ključna za izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in kakovosti življenja posameznika. Cilji: Raziskati in opredeliti najučinkovitejše pristope pri obravnavi poškodb hrbtenjače v torakalnem delu hrbtenice ter jih prenesti v prikaz primera. Metode: Izveden je bil pregled sedmih randomiziranih raziskav (PEDro ≥ 6), ki so preučevale krepilno vadbo, izboljšanje ravnotežja in vadbo hoje, vključno s tehnologijami povratne informacije. Postopek iskanja in selekcije raziskav je bil prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Ciljno usmerjeni, progresivni programi in programi, usmerjeni v specifične naloge (progresivna vadba moči, krožni trening, FES-kolesarjenje, napredne vaje na blazini, VR-vadba in hoja z vizualno ter zvočno povratno informacijo o obremenitvi) so dosledno izboljšali mišično moč in vzdržljivost, dinamično ravnotežje, hitrost hoje ter funkcionalno sposobnost. Posebej učinkovite so se izkazale intervencije z neposredno in merljivo povratno informacijo o prenosu teže na spodnje okončine. V prikazu primera so se kratkoročno izboljšali ključni kazalniki mobilnosti: hitrost hoje se je povečala z 0,45 m/s na 0,65 m/s, razdalja v šestminutnem testu hoje pa z 170 m na 205 m. Zaključek: Optimalna obravnava temelji na individualizirani kombinaciji progresivnih, ponovljivih in funkcionalno usmerjenih vaj, dopolnjenih s sprotno povratno informacijo ter vključevanjem konvencionalnih fizioterapevtskih tehnik. Kljub spodbudnim izsledkom so za potrditev ugotovitev potrebne metodološko strožje in dolgoročnejše raziskave o učinkih fizioterapije pri obravnavi oseb s poškodbo hrbtenjače.
Ključne besede: poškodba hrbtenjače torakalnega dela hrbtenice, kronična poškodba hrbtenjače, paraplegija, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 316; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Učinkovitost okluzijske vadbe na rehabilitacijo mišično-skeletnih poškodb – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽan Uran, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: okluzijska vadba je oblika vadbe, ki se je v zadnjih letih izkazala za učinkovito v zgodnji fazi rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. V zadnjem času se je poslužuje vedno več fizioterapevtov in kineziologov. Naš namen je bil raziskati učinkovitost okluzijske vadbe na uspešnost rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. Metode: izvedli smo kvalitativno vsebinsko analizo in uporabili naslednje raziskovalne metode: metodo klasifikacije, deskripcije, kodiranja, komparacije, kompilacije in analize. Raziskave smo izbrali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji prek sistema PRISMA. Uporabljena literatura v večini ni starejša od 10-ih let, napisana je v nam razumljivem jeziku. V empirični del smo vključili 6 raziskav, ki so vključevale okluzijsko vadbo tekom rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb ramena, komolca, zapestja, kolena, Ahilove tetive in gležnja. Rezultati: ugotovili smo, da ima okluzijska vadba ugoden vpliv na zmanjšanje bolečine po operaciji/poškodbi (Jack idr. 2022; Fan idr. 2023), ohranja mineralno kostno gostoto in mišično maso (Jack idr. 2022), izboljša mišično moč in omogoča hitro vračanje optimalne funkcije prizadetega uda (Jack idr. 2022; Fan idr. 2023; McGinniss idr. 2022; Karanasios idr. 2023; Killinger idr. 2019; Bentzen idr. 2024). Je tudi učinkovito orodje pri konzervativnih načinih zdravljenja ruptur tetiv (Bentzen idr. 2024). Killinger idr. (2019) so ugotovili, da okluzijska vadba v kombinaciji s submaksimalno everzijo in dorzalno fleksijo skočnih skleov statistično pomembno vpliva na aktivacijo m. tibialis anterior, medtem ko niso dokazali statistično pomembnega vpliva na aktivacijo m. fibularis longus, pomembno vpliva tudi na zmanjšano nasičenost muskulature s kisikom (SmO2). Razprava: ugotovili smo, da igra okluzijska vadba ključno vlogo pri zgodnji rehabilitaciji različnih mišično-skeletnih poškodb.
Ključne besede: okluzijska vadba, mišično-skeletne poškodbe, rehabilitacija mišično-skeletnih poškodb, dosedanji pristopi pri zdravljenju, aktivna populacija
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Učinek vaj za propriocepcijo na rehabilitacijo zvina gležnja – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJure Bukvič, 2025, diplomsko delo Opis: V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z različnimi telesnimi poškodbami, med katerimi je zvin gležnja ena najpogostejših poškodb. Ta vrsta poškodbe pomembno vpliva na stabilnost sklepa, oslabljen nadzor gibanja ter povečuje tveganje za ponovne poškodbe, ki lahko vodijo v kronično nestabilnost gležnja. Namen diplomskega dela je bil preučiti učinek vaj za propriocepcijo na rehabilitacijo zvina gležnja ter ugotoviti, v kolikšni meri tovrstne vaje prispevajo k izboljšanju funkcionalnosti, ravnotežja in zmanjšanju bolečine po poškodbi. Diplomsko delo temelji na pregledu strokovne literature, pri čemer je bil poudarek na raziskavah, ki so proučevale učinkovitost različnih vaj za propriocepcijo pri posameznikih z zvinom gležnja. Analizirane študije so pokazale, da redno in ustrezno izvajanje vaj za propriocepcijo pomembno vpliva na hitrejše okrevanje, izboljšanje stabilnosti gležnja ter zmanjšanje tveganja za ponovne poškodbe. Poleg tega te vaje pomembno prispevajo k izboljšanju ravnotežja in funkcionalne zmogljivosti pri poškodovanih posameznikih. Ugotovitve poudarjajo pomen vključevanja strukturiranih in ciljno usmerjenih vaj za propriocepcijo v proces rehabilitacije po zvinu gležnja. To omogoča učinkovitejše in celostno okrevanje poškodovanega sklepa.
Ključne besede: zvin gležnja, rehabilitacija, vaje za propriocepcijo
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,50 MB) |
9. Učinki terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTilen Rozman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnje gibanja zgornjih udov po možganski kapi pomembno vplivajo na samostojnost posameznika in kakovost njegovega življenja. Ena izmed fizioterapevtskih metod je terapija z ogledalom, ki temelji na uporabi vizualne povratne informacije za spodbujanje nevroplastičnosti možganov. Uporaba terapije z ogledalom v različnih fazah okrevanja po možganski kapi se kaže kot učinkovit pristop pri obnovi motoričnih funkcij, zlasti kadar je metoda ustrezno prilagojena posamezniku in kombinirana z drugimi terapevtskimi pristopi. Cilji: Raziskati učinkovitost terapije z ogledalom na motorično funkcijo zgornjih udov pri osebah po možganski kapi, ovrednotiti terapevtske pristope v kombinaciji z terapijo z ogledalom in na podlagi pregleda literature podati priporočila za prakso ter možnosti za nadaljnje raziskovanje. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Izvedel sem pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo ključnih besed ter upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Namen raziskave je bil analizirati in preučiti obstoječe raziskave, ki obravnavajo učinke terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi, ter primerjati te učinke z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da terapija z ogledalom statistično pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih funkcij zgornjih udov, še posebej, kadar je kombinirana z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom predstavlja pristop v nevrorehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Učinkovitost je večja, kadar se uporablja v kombinaciji z drugimi metodami in ob individualno prilagojenem pristopu. Za celovitejšo oceno dolgoročnih učinkov ter razvoj standardiziranih protokolov so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in daljšim časovnim okvirom.
Ključne besede: terapija z ogledalom, možganska kap, rehabilitacija, zgornji ud, motorična funkcija
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 451; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,37 MB) |
10. Ugotavljanje učinkovitosti možgansko-računalniškega vmesnika pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapiAlja Kotríková, 2025, magistrsko delo Opis: Možgansko-računalniški vmesnik (MRV) je postal priljubljena metoda za rehabilitacijo in nadomeščanje motoričnih funkcij pri pacientih po možganski kapi. Rehabilitacijske tehnike MRV omogočajo povečati nevroplastičnost z manipulacijo oziroma samoregulacijo nevrofiziološke aktivnosti, podporne tehnologije pa nadomeščajo izgubljene motorične funkcije s pomočjo robotskih aktuatorjev ali eksoskeletov. Namen magistrske naloge je bil sistematično proučiti znanstveno literaturo o rehabilitaciji pacientov z MRV po možganski kapi in ugotoviti terapevtsko učinkovitost MRV v fizioterapevtski praksi. Metode: Za sistematični pregled rehabilitacije z MRV za paciente po možganski kapi smo z metodo PRISMA uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Rezultati: Kot najučinkovitejša metoda rehabilitacije z MRV je uporaba MRV z nalogo motorične predstave ali namere gibanja z funkcionalno električno stimulacijo. Terapija z MRV velja za varno, z dokazi o njenem kratkoročnem terapevtskem učinku za rehabilitacijo motorične funkcije zgornje okončine. Uporabnost: Rezultati ugotovitev sistematične analize literature so še posebej pomembni na področju nevrofizioterapije, saj za uporabo MRV trenutno še ne obstaja dovolj temeljitih dokazov. Omejitve: V prihodnosti bo potrebnih več študij z večjimi vzorci, predvsem z raziskavo o dolgoročnem učinku rehabilitacije z MRV.
Ključne besede: Možgansko-računalniški vmesnik, rehabilitacija pacientov po možganski kapi, fizioterapija, nevrorehabilitacija, nevrotehnologija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,49 MB) |
