Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Depresija je pogosta duševna motnja, za katero so značilni vztrajni občutki brezupnosti, žalosti in pomanjkanja zanimanja ali užitka pri vsakodnevnih dejavnostih. Lahko vpliva na misli, vedenje, čustva in telesno počutje. Simptomi lahko vključujejo spremembe apetita, utrujenost, motnje spanja, težave s koncentracijo in občutke ničvrednosti ali krivde. To stanje se lahko razlikuje po intenzivnosti in trajanju, kar vpliva na posameznikovo sposobnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Poznamo več vrst depresije, katere imajo skupne določene simptome, vendar se razlikujejo po številu in trajanju epizod, času in domnevni etiologiji. Diagnoza se postavi na podlagi obsežnega intervjuja in fizičnega pregleda, katera sta v skladu s kriteriji Diagnostičnega in sistematičnega priročnika psihičnih bolezni oz. DSM-5-TR, 2022. V določenih primerih so potrebne tudi laboratorijske in slikovne preiskave. Zdravljenje depresije pogosto združuje različne pristope za ustvarjanje celovitega podpornega sistema. Psihoterapija, posameznikom omogoča, da se poglobijo v svoje misli in občutke, medtem ko zdravila, pomagajo stabilizirati razpoloženje. Telesna dejavnost s fizioterapijo ne izboljša samo telesno pripravljenost, temveč tudi posameznikovo razpoloženje in posledično boljše funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Izobraževanje bolnikov in njihovih bližnjih o depresiji je ključnega pomena, saj razumevanje bolezni spodbuja podporno okolje in tako tudi zdravljenje. Ti elementi skupaj delujejo z roko v roki pri ustvarjanju prilagojenega načrta zdravljenja. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost usmerjene fizioterapevtske obravnave pacientov z depresijo. Ugotovili smo da je obstoječa literatura na področju povezovanja fizioterapije in psihičnega zdravja osredotočena predvsem na telesno vadbo, katera potrjeno izboljša pacientove simptome povezane s depresijo. Naši zaključki potrjujejo, da s fizioterapevtsko obravnavo pozitivno vplivamo na depresivno stanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno prispeva k boljšemu razumevanju bolezni in izbiri ustreznega fizioterapevtskega pristopa ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov s postavljeno diagnozo depresije.
Ključne besede: depresija, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 231; Prenosov: 5
Celotno besedilo (578,80 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Tendinopatija patelarnega ligamenta ali »skakalno koleno« je ena najpogostejših patologij kolenskega sklepa, zanjo so značilne progresivne, z aktivnostjo povezane bolečine v anteriornem delu kolenskega sklepa. Nastane kot posledica ponavljajočih se obremenitev, gibov in sil, ki delujejo na patelarni ligament. Največkrat prizadene športnike, ki participirajo v športih, ki vključujejo veliko skakanja, teka in nenadnih sprememb smeri gibanja. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod pri obravnavi športnikov s tendinopatijo patelarnega ligamenta. Metode: Za analizo podatkov, pridobljenih iz izbrane literature, smo v empiričnem delu uporabili kvalitativno metodo. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro in ProQuest. Pri zožitvi izbire vključenih člankov smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije izbora literature. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da je kinezioterapija najučinkovitejša fizioterapevtska metoda pri obravnavi športnikov. Ultrazvočno vodeno suho iglanje, injekcije plazme, bogate s trombociti (PRP), in terapija z ekstrakorporalnimi udarnimi valovi (ESWT) so lahko učinkovite in uporabne metode, vendar primanjkuje visokokakovostnih študij, ki bi zanesljivo potrdile njihovo učinkovitost. Da je kombinacija več fizioterapevtskih metod v primerjavi s posamezno terapevtsko metodo učinkovitejša in prinaša boljše rezultate, na podlagi pregleda literature ne moremo trditi. Razprava: Za podajanje natančnejših zaključkov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod oziroma njihove kombinacije bodo v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave z večjim številom udeležencev in dolgoročnimi meritvami izidov, s čimer bi pridobili jasnejše smernice pri obravnavi športnikov s tendinopatijo patelarnega ligamenta.
Ključne besede: patelarna tendinopatija, športniki, rehabilitacija, fizioterapija, obravnava
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Možganska kap predstavlja enega najpogostejših vzrokov trajne invalidnosti in smrti ter prinaša številne gibalne in funkcionalne posledice, ki vplivajo na vsakdanje življenje pacientov. Med zapleti, ki se pogosto pojavijo po možganski kapi, je subluksacija ramenskega sklepa, ki otežuje rehabilitacijo zgornje okončine in zmanjšuje možnost za funkcionalno okrevanje. Diplomsko delo je usmerjeno v preučevanje fizioterapevtskih pristopov pri obravnavi tega zapleta. Teoretični del zajema opredelitev možganske kapi, njene vrste, etiološke dejavnike, epidemiologijo, patofiziološke mehanizme, klinično sliko in diagnostične postopke. Posebej so opisani anatomska in biomehanska zgradba ramenskega sklepa, spremembe, ki nastanejo v ramenskem sklepu po možganski kapi ter značilnosti in potek subluksacije. V empiričnem delu je bil opravljen pregled znanstvene in strokovne literature. Analiza je prikazala najpogosteje uporabljene fizioterapevtske pristope za preprečevaje in zdravljenje subluksacije ramenskega sklepa ter njihov učinek na dolgoročne funkcionalne izide pacientov po možganski kapi. Ugotovitve različnih avtorjev potrjujejo, da pravočasno prepoznavanje in ustrezna obravnava pacientov bistveno prispevata k izboljšanju funkcionalne zmogljivosti, zmanjšanju zapletov ter višji kakovosti življenja pacientov po možganski kapi. Diplomsko delo hkrati opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah in pripravi standardiziranih, z dokazi podprtih protokolov za obravnavo bolnikov s subluksacijo ramenskega sklepa.
Ključne besede: možganska kap, fizioterapija, rehabilitacija, subluksacija, ramenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 261; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Ključne besede: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 259; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,23 MB)

Opis: Izpah pogačice sodi med pogostejše poškodbe kolenskega sklepa in lahko ob neustreznem zdravljenju vodi do kronične nestabilnosti, bolečin ter zmanjšane funkcionalnosti sklepa. Namen diplomskega dela je bil raziskati potek fizioterapevtske rehabilitacije po izpahu pogačice ter primerjati učinkovitost konzervativnega in operativnega pristopa zdravljenja. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri fizioterapevtski postopki se najpogosteje uporabljajo ter kateri med njimi dejansko najbolj pripomorejo k ponovni vzpostavitvi stabilnega in funkcionalnega kolena. S pregledom strokovne literature je bilo ugotovljeno, da je fizioterapija ključna v obeh oblikah zdravljenja, saj prispeva k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in moči mišic ter preprečevanju ponovnih izpahov. Učinkovit rehabilitacijski program vključuje postopno obremenjevanje, vaje za krepitev kvadricepsa, propriocepcijo, raztezanje in funkcionalni trening. Kljub številnim raziskavam še vedno ni enotnih smernic, ki bi določale optimalen potek rehabilitacije, zato je potreben individualno prilagojen pristop, ki upošteva bolnikove značilnosti in vrsto izvedenega posega. Diplomsko delo tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih pristopov fizioterapije po izpahu pogačice in poudarja pomen celostne, strokovno vodene rehabilitacije za dolgoročno stabilnost kolenskega sklepa.
Ključne besede: izpah pogačice, rehabilitacija, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 327; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...