1. Ubogi novinarji : zbirka pesmi, esejev, poročil, pisem, ---Srečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo Opis: V svetu, kjer se novice zamenjajo hitreje kot vreme, se novinarji pogosto znajdejo v položaju, ki ga nihče ne opazi – razen takrat, ko jih napadejo. So prva linija obveščanja in zadnja tarča kritik. Pišejo v imenu javnosti, a redko kdo piše v njihovem imenu.
Zbirka »Ubogi novinarji« je poskus obrata pogleda. V njej govorijo tisti, ki običajno sprašujejo – in zdaj sami odgovarjajo. Pesmi, eseji, poročila in pisma, zbrane na teh straneh, niso le literarni izraz poklica, temveč pričevanje o pokončnosti, stiski, izgubi in uporu. Med vrsticami utripa izčrpanost in zavezanost, jeza in ponos, tišina in glas.
Ključne besede: pesmi, pisma, novinarji, mediji, svoboda izražanja, resnica, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 661; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (673,03 KB) |
2. Pravo kot jezikovna igra : magistrsko deloDragana Savić, 2024, magistrsko delo Opis: Raziskava opredeljuje naravo prava v okviru svoje jezikovne danosti. V tem okviru skuša skozi optiko logične forme pokazati na njeno nesmiselnost v okviru pravne argumentacije in se s tem otresti termina logičnega sledenja znotraj pravnih pisanj. Da bi prodrli v srž nesmiselnosti čiste logične forme v polju prava, se slednjega lotimo skozi ekstenzionalne sisteme logike s posebnim ozirom na Wittgensteinov logični atomizem. Preko teorije slike sledimo (ne)smislu vse do analize pravnega pravila in do odpada Wittgensteina od zgodnjih teorij in prehoda k teoriji jezikovnih iger. V iskanju nepotrebnosti ekstenzionalnih logik v pravu se osredotočimo na analizo Alexyjeve formule teže skozi Łukasiewiczevo optiko večvrednostne logike, pri čemer se nam izkaže ravno nesmisel matematizacije naravnega jezika prava. Slednje pa je ravno namen dela, namreč etabliranje razmerja med pravom in logiko ter obmejitev slednje v polju prava. Logika, če naj pravu koristi, naj ohranja svojo intenzinalnost kot poskus vrnitve k vsebini ter opozarja na relevanco sledenja napram materialni implikaciji. Tak uvid je predvsem koristen sodnim pisanjem, stroki in znanosti, ki naj spreminjata paradigmo in tendirata k vrednotenju prava kot jezikovne igre. Slednja kot samolastni pojav z lastnimi pravili uokvirja javni prostor intersubjektivitete in kot taka omogoča odnos subjekt–objekt. V tem smislu nam šele odkriva subjektiviteto subjekta in skozenj tvori objektivnost. Jezik kot vpetost in pogoj jezikovne igre je tako pogoj resnice oziroma resnica sama, je alethes in logos. Tako se jezik kot izvorna dialektika izkaže kot resnica tu-biti, ki se v svet zarisuje kot družbena pogodba. Teorija kontraktualizma namreč razkriva poslednjo srž našega mirnega soobstoja, ki dopušča ne-identiteto drugega. Delo prepotuje pot od Wittgensteinove zgodnje teorije preko deontike Alexyja k pozni teoriji jezikovnih iger, da bi v končnem postavila resnico jezika in javnega prostora, kot ga razume Habermas. Vseskozi nas spremlja kot rdeča nit jezikovna teorija Novaka, ki jezik razkriva v svoji dialektiki, razumnem razlogovanju v najbolj izvornem starogrškem pojmovanju.
Ključne besede: logika, logični atomizem, jezik, jezikovne igre, resnica
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 702; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. Esej o raziskavi trajnostiAndrej Pogorelec, 2024, umetniški sestavek Ključne besede: filozofija, gnoseologija, epistemologija, resnica, eseji, polliterarne zvrsti, trajnost, kozmogonija, multiverzum
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2024; Ogledov: 1008; Prenosov: 89
Celotno besedilo (870,39 KB) |
4. |
