1. Fizioterapevtska obravnava po operativni sanaciji rupture ahilove tetive – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKaja Koler, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ahilova tetiva (AT) je največja in najdebelejša tetiva v človeškem telesu, vendar se kljub svoji velikosti pogosto poškoduje (Tarantino idr. 2020). Ruptura AT je definirana kot prekinitev kontinuitete, ki delno ali v celoti ogroža njeno strukturo in se lahko pojavi na katerikoli anatomski ravni, ki je med mišično-tetivnim stikom in narastiščem na tubesoritas calcaneusa, vendar se večina pojavi tam, kjer je oskrba s krvjo slaba, torej približno 2–6 cm nad pripenjališčem (Guevara-Chávez idr. 2024). V teoretičnem delu diplomskega dela predstavim anatomijo in strukturo Ahilove tetive, dejavnike tveganja za nastanek rupture Ahilove tetive, mehanizem nastanka in fizioterapevtske pristope po operativni sanaciji rupture Ahilove tetive. Metode: Raziskovalni del diplomskega dela je teoretična raziskava s kvalitativno metodologijo. Strokovno znanstveno literaturo sem iskala v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro, Google Scholar, ProQuest, ResearchGate in Scopus. Pri iskanju literature sem uporabila ključne besede: »Achilles tendon rupture«, »surgical treatment of Achilles tendon rupture« in »postoperative rehabilitation protocol of Achilles tendon rupture«. Pregled literature je trajal od leta 2015 do leta 2025. Rezultati: Raziskave smo izbrali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji preko sistema PRISMA. V raziskavo smo vključili 16 raziskav s področja rehabilitacije po operativni sanaciji rupture Ahilove tetive. Razprava: Raziskave kažejo, da je pospešena funkcionalna rehabilitacija uspešna pri zmanjševanju postoperativnih zapletov, pripomore k uspešnim funkcionalnim izidom zdravljenja in k večjemu zadovoljstvu pacientov. Prav tako je bila izpostavljena uporaba tehnik, kot sta BFR (angl. blood flow restriction training) in nevro-mišična električna stimulacija za zmanjšanje atrofije mečne muskulature in ponovnega pridobivanja moči ter mišične mase.
Ključne besede: ruptura Ahilove tetive, operativna sanacija rupture Ahilove tetive, postoperativna rehabilitacija popravila Ahilove tetive
Objavljeno v ReVIS: 06.11.2025; Ogledov: 179; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PRI RUPTURI MENISKUSALan Balažic, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava zdravljenje poškodb meniskusa, pri čemer se osredotoča na primerjavo konzervativnega in operativnega pristopa pri poškodbah v vaskularizirani coni meniskusa. Meniskus ima ključno vlogo pri stabilnosti in funkcionalnosti kolenskega sklepa, zato je izbira ustreznega načina zdravljenja bistvenega pomena za dolgoročne izide pri pacientih. V preteklosti je bil meniskus pogosto odstranjen, danes pa je poudarek na njegovem ohranjanju, saj so študije pokazale, da meniscektomija povečuje tveganje za osteoartritis in druge degenerativne spremembe sklepa. Glavni problem, ki ga naloga obravnava, je potreba po boljšem razumevanju učinkovitosti posameznih terapevtskih pristopov, da bi omogočili optimalno zdravljenje glede na vrsto poškodbe. Postavljena hipoteza je, da so pri poškodbah meniskusa v vaskularizirani coni, rezultati konzervativnega zdravljenja primerljivi z operativnim zdravljenjem. Namen naloge je bil analizirati različne metode zdravljenja, njihovo uspešnost in vpliv na dolgoročno funkcionalnost sklepa. Cilji vključujejo sistematičen pregled strokovne literature, primerjavo terapevtskih učinkov obeh pristopov in identifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na uspeh zdravljenja. V analizo je bilo vključenih enajst študij, ki so bile izbrane na podlagi relevantnosti in metodološke kakovosti. Rezultati kažejo, da konzervativno zdravljenje, še posebej pri manjših vzdolžnih rupturah, lahko doseže primerljive rezultate z operativnim zdravljenjem. Pri kompleksnejših poškodbah pa operativni posegi ostajajo boljša izbira, saj omogočajo dolgoročno ohranitev funkcionalnosti meniskusa in zmanjšujejo tveganje za degenerativne spremembe. Pomembno je poudariti, da je uspeh zdravljenja močno odvisen od kakovosti rehabilitacije, ne glede na izbrani pristop. Zaključki naloge poudarjajo potrebo po individualiziranem zdravljenju, ki temelji na specifičnih značilnostih poškodbe in bolnika. Pridobitve za stroko vključujejo boljše razumevanje mehanizmov zdravljenja meniskusa, pomen kakovostne rehabilitacije ter potrebo po razvoju enotnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja.
Ključne besede: meniskus, ruptura, konzervativno zdravljenje, operativno zdravljenje, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 20
Celotno besedilo (714,17 KB) |
3. Popolna ruptura m. supraspinatus : primerjava konzervativnega in operativnega zdravljenja na obseg gibljivosti v ramenskem sklepu – pregled literatureRok Majcen, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: M. supraspinatus je najpogosteje poškodovana mišica rotatorne manšete. Po mehanizmu nastanka je popolna ruptura m. supraspinatus lahko akutnega, akutno degenerativnega ali degenerativnega izvora. Akutne rupture v večini zdravimo operativno, medtem ko pri degenerativnih rupturah najprej poskusimo s konzervativno obravnavo. Namen: V diplomskem delu smo z analizo strokovne literature želeli ugotoviti, kateri pristop k zdravljenju popolne rupture m. supraspinatus, konzervativni ali operativni, je učinkovitejši pri povečanju obsega gibljivosti v ramenskem sklepu. Metode dela: Zbrane rezultate smo predstavili s pomočjo deskriptivne metode in metode komparacije rezultatov. Primerno literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, Google Scholar, PEDro in ScienceDirect s ključnimi besedami: »m. supraspinatus full-thickness tear«, »surgical and non-surgical interventions«, »shoulder joint ROM«. V pregled smo vključili le raziskave tujih avtorjev, napisane med letoma 2015 in 2025. Rezultati: Po prvotnem iskanju v podatkovnih zbirkah smo dobili 785 zadetkov. S pomočjo PRIZMA diagrama smo v končni pregled vključili 11 raziskav. Razprava in zaključek: Po pregledu izbranih raziskav rezultati nakazujejo, da je operativni pristop učinkovitejši pri povečevanju obsega gibljivosti v ramenskem sklepu. Rezultati so neenotni, saj so v nekaterih primerih raziskovalci s konzervativnim pristopom dosegli primerljive ali celo boljše rezultate kakor po operativnem pristopu. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev težko podamo sklep, kateri pristop je boljši. Ne glede na izbran pristop predstavlja fizioterapevtska obravnava temeljni del rehabilitacije. Treba bo dodatno raziskati standardizirane pristope zdravljenja in poenotiti merilna orodja, da bi lahko razvili najboljše strategije zdravljenja za posamezne paciente.
Ključne besede: popolna ruptura m. supraspinatus, operativni pristop, konzervativni pristop, obseg gibljivosti v ramenskem sklepu
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,74 MB) |
4. Primerjava različnih pristopov rehabilitacije po rupturi ahilove tetive – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPia Cesar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Ahilova tetiva je najmočnejša in hkrati najpogosteje pretrgana tetiva v človeškem telesu. Povprečno 15 cm dolga Ahilova tetiva je zaradi svoje mehanizacije zelo pomembna, saj omogoča plantarno fleksijo stopala. Prenosi sil, ki jih absorbira Ahilova tetiva pri različnih aktivnostih so lahko zelo veliki, zato prihaja pogosto do rupture ob previsoki napetosti tetive pod pritiskom. Pri rupturi Ahilove tetive se lahko uporabi različne rehabilitacijske pristope. Zdravi se na operativni ali konzervativni način, katerega določi zdravnik, izbira pa je odvisna od stopnje rupture. Pri obeh načinih zdravljenja se takoj po zacelitvi tetive začne opravljati fizioterapija in postopno obremenjevanje noge. Rehabilitacijski pristopi vključujejo tako fizioterapevtsko obravnavo Ahilove tetive, kot kineziološko obravnavo in ostale rehabilitacijske metode. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature primerjati ter analizirati različne pristope rehabilitacije po rupturi Ahilove tetive. Metode: V diplomskem delu smo kot raziskovalno metodo uporabili pregled literature. Vsa literatura je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, ProQuest, Science Direct, Sage Journals in COBISS. Izbrani so bili članki glede na vključitvene kriterije. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih 10 znanstvenih virov izmed 2502 zadetkov. Raziskave smo predstavili v PRISMA diagramu in tabelarično. Oblikovanih je bilo 19 kod, ki so bile razvrščene v štiri kategorije. Razprava: Raziskave so pokazale, da so vsi rehabilitacijski pristopi na svoj način uporabni in prinašajo pozitivne rezultate. Rehabilitacija je ključnega pomena za dobro okrevanje in optimalno vrnitev pacienta v vsakdanje življenje ali šport.
Ključne besede: ruptura, rehabilitacija, Ahilova tetiva, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 12.08.2025; Ogledov: 443; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. Primerjava fizioterapevtskih postopkov po rupturi sprednjega križnega ligamenta – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽiga Mohorič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod Sprednja križna vez je močan, intraartikularen in sinovialen ligament, ki poteka od posteromedialne površine lateralnega kondila femurja do anteriorne intrakondilarne površine tibie. Do rupture najpogosteje pride po akutni, travmatični poškodbi med športom ali aktivnostjo. Namen Namen dela je preučiti potek rehabilitacije po rupturi sprednje križne vezi, ugotoviti, katere metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo ter raziskati, ali se pojavljajo dokazi o novih fizioterapevtskih metodah. Metode Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali rehabilitacijo po rupturi sprednje križne vezi. Rezultati V pričujočo raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav. Študije so pokazale, da je rehabilitacija po rupturi sprednje križne vezi ključna za vrnitev k športnim aktivnostim. Prav tako fizioterapevtska obravnava zmanjšuje bolečino in oteklino ter vrača normalen obseg gibljivosti. Razprava in zaključek Raziskave potrjujejo pozitivne učinke in nujnost rehabilitacije za vračanje k športnim aktivnostim oziroma na predpoškodbeno raven aktivnosti.
Ključne besede: fizioterapija, rehabilitacija, ruptura, koleno
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2025; Ogledov: 445; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. Učinkovitost kinezioterapije po šivu meniskusaDavor Dolinar, 2025, diplomsko delo Opis: Rupture meniskusa so pogosta ortopedska patologija. Za uspešno zdravljenje sta ključna pravilno postavljena diagnoza in zadostno znanje o anatomskih strukturah meniskusa. Ne poznamo splošno sprejete metode o postavitvi klinične diagnoze rupture, ker je pogosto težko ločiti rupturo od drugih pogostih poškodb kolena. Pri diagnosticiranju uporabljamo kombinacijo anamneze, fizičnega pregleda z uporabo kliničnih testov ter magnetno resonanco, s katero lahko izključimo pridružene akutne patologije in ocenimo degenerativne spremembe v kolenu. Pri degenerativnih rupturah operacija ni prva izbira, bolniku priporočamo rehabilitacijo s kinezioterapijo. Po travmatskih rupturah pogosto sledi operativno zdravljenje s šivanjem meniskusa, ki mu sledi rehabilitacija. Najpomembnejši in glavni cilj rehabilitacije je zmanjšanje intenzitete bolečine, povrnitev mišične moči in funkcije ter izboljšanje gibljivosti v kolenskem sklepu. Pristop zdravljenja vedno prilagodimo individualno glede na zahtevnost poškodbe, raznolikosti simptomov ter individualne strukturne značilnosti. Pospešen rehabilitacijski program uporabimo pri perifernih RM, bolnik takoj delno obremeni koleno, takoj začne krčiti koleno in ne uporablja ortoze. Pri kompleksnih RM sledimo omejenemu programu in je rehabilitacija končana okvirno po štirih mesecih. Zaradi premalo izvedenih kakovostnih raziskav v pregledu literature nismo zasledili enotnega protokola za pooperativno rehabilitacijo po šivu meniskusa s področja kinezioterapije in drugih fizioterapevtskih metod. Ugotovili pa smo, da je kinezioterapija najučinkovitejša metoda rehabilitacije po operaciji šiva meniskusa.
Ključne besede: ruptura meniskusa, šiv meniskusa, fizioterapija, kinezioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 690; Prenosov: 24
Celotno besedilo (704,87 KB) |
7. Obravnava pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepaAnja Humar, 2024, diplomsko delo Opis: Ruptura labruma kolčnega sklepa je pogosta poškodba, ki nastane zaradi različnih vzrokov, kot so utesnitveni sindrom, travme ali degenerativne spremembe. Labrum prispeva k stabilnosti kolčnega sklepa, saj izboljšuje prileganje glavice stegnenice v sklepno ponvico, s tem pa omogoča enakomerno razporeditev obremenitev in ohranjanje sinovialne tekočine znotraj sklepa. Ko pride do poškodbe labruma, se pojavijo simptomi, kot so bolečina in omejena gibljivost. Pogoste so tudi mehanske težave, kot sta pokanje in zaskočitev, kar bistevno vpliva na funkcionalnost sklepa. Diagnoza rupture labruma temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki, pri čemer je MR s kontrastom najzaneslivejša metoda za potrditev poškodbe. Pri manjših poškodbah ali ob odsotnosti večjih strukturnih nepravilnosti je prva izbira konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, NSAID ter fizioterapijo. Kadar konzervativno zdravljenje ne prinese ustreznih rezultatov, predvsem pri pacientih z večjimi rupturami ali dodatnimi anatomskimi nepravilnostmi, kot sta displazija ali ustenitveni sindrom, je potrebno razmisliti o operativnem posegu, pri čemer je artroskopsko popravilo labruma najpogostjša metoda. Pomembno je poudariti, da kombinacija operativnega posega z ustrezno predoperativno in postoperativno fizioterapijo še dodatno prispeva k boljšim funkcionalnim izidom. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo kolka, kar dolgoročno vodi k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost konzervativnega zdravljenja pacientov z ruptruo labruma kolčnega sklepa ter primerjali učinkovitost operativnega in konzervativnega zdravljenja. Ugotovili smo, da konzervativni pristop uspešno zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost pri manjših poškodbah, medtem ko operativni poseg prinaša boljše dolgoročne rezultate, zlasti pri večjih rupturah. Naši zaključki potrjujejo, da je konzervativno zdrevljenje učinkovito na kratek rok, vednar pri večjih poškodbah pogosto zahteva operativni poseg za dolgoročno izboljšanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno pripomore k boljšemu odločanju med konzervativnim in operativnim pristopom ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepa.
Ključne besede: ruptura labruma kolka, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 1357; Prenosov: 119
Celotno besedilo (642,93 KB) |
8. Ocenjevanje učinkovitosti fizioterapevtske obravnave po operaciji rotatorne manšeteVita Krese, 2022, diplomsko delo Opis: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Ključne besede: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1965; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,75 MB) |
