1. Hitri prekrškovni postopek pooblaščenih uradnih oseb v Sloveniji v času razsajanja COVID-19 : magistrsko deloMladen Kosi, 2024, magistrsko delo Opis: Epidemija COVID-19 je postavila svet pred izzive, ki so zahtevali prilagoditev številnih sistemov, vključno s pravnim in prekrškovnim. V času epidemije so uradne pooblaščene osebe v Republiki Sloveniji izvajale nadzor in omejitve s hitrimi postopki o prekrških. V magistrskem delu obravnavamo hitri postopek o prekršku v luči učinkov pandemije. V času epidemije COVID-19 v Sloveniji se je hitri prekrškovni postopek izkazal kot bistveno orodje za izvajanje zajezitvenih ukrepov, ki so učinkovito zaustavili prenos okužbe z virusom. Dolžnost uradno pooblaščenih oseb je bila izvajati nadzor in izrekati sankcije v skladu s sprejetimi predpisi. Ta postopek je bil zasnovan za zaščito javnega zdravja in takojšen odziv na kršitve pravil. Medtem, ko je bila bistvena hitrost, je bilo treba zagotoviti tudi zakonitost in strokovnost v postopkih. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ravnovesja med spoštovanjem pravnih načel in pravic posameznika ter hitrim odzivom na kršitve. Obravnava tudi vprašanja nadzora in preglednosti v zvezi z izvajanjem hitrega postopka. Nujna je analiza učinkovitosti hitrega postopka o prekršku v času pandemije, da bi razumeli, kako se pravni sistem spopada s krizami. Petletno preverjanje števila obravnavanih prekrškov v Sloveniji je v magistrskem delu dalo odgovor naraščanja prekrškov za zajezitev ukrepov za prenos okužbe z virusom in padanja drugih prekrškov zaradi uredb vlade, poleg vloge pooblaščenih organov, ki so nosili težo izvrševanja ukrepov ob zagotavljanju pravne zaščite in spoštovanja temeljnih pravic. Za zaključek dobimo odgovore, kako bi lahko v prihodnosti oblikovali postopke in predpise, pridobljene iz epidemije, zlasti glede strokovnosti in zakonitosti. Dejstvo, da je hitri prekrškovni postopek zdaj realnost, nas sili k razmisleku o tem, kako spremeniti pravni sistem, da bo pravičen, učinkovit in skladen z demokratičnimi načeli.
Ključne besede: prekrškovni postopek, prekršek, sankcija, odlok, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 1229; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaKarin Razdrh, 2021, diplomsko delo Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav
srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v
veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi
obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju
prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018
pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali
je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški
sistem ter družbo.
Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo
predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj
Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem
pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z
ostalimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in
cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si
zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske
populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico
vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko
rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji
obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila
ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1998; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1003,88 KB) |
3. Zagotavljanje varnosti v Zavodih za prestajanje kazni zapora preko disciplinskega kaznovanja obsojencev : magistrska nalogaDenis Perše, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na področje primernejše oziroma učinkovite urejenosti disciplinskih kazni po ZIKS-1. Dejstvo je, da se v praksi srečujemo s težavo, da obstoječe disciplinske kazni obsojenci ne dojemajo kot kazni in jih mešajo s instituti varnostne narave (namestitev v strožji režim prestajanja kazni). Tema magistrske naloge je precej aktualna, saj se v praksi soočamo z vprašanjem, kakšna bi lahko bila normativna ureditev disciplinskih kazni, da bi bila ustrezna in učinkovita ter da bi dosegla svoj namen. Ugotovitve ankete, izvedene med obsojenci, kažejo na to, da obsojenci varnostne ukrepe (namestitev v posebej varovan prostor, obisk za steklom) doživljajo kot kazen. Vse to kaže tudi na dejstvo, da obsojenci tisto kazen, ki jim je bila izrečena takoj, doživljajo zelo čustveno in jih močno prizadene
Ključne besede: Zavodi za prestajanje kazni zapora, disciplinski prestopek, disciplinska sankcija, varovanje zavoda, pravosodna policija, Zakon o splošnem upravnem postopku, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2017; Ogledov: 6112; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. |
