1. |
2. Postopek uvajanja nove programske opreme v poslovne procese trgovskega podjetja XY : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovLuka Krampl, 2026, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali postopek uvajanja nove programske opreme v poslovne procese trgovskega podjetja XY, ki deluje na področju distribucije in prodaje učnih gradiv ter šolskih potrebščin. Raziskava izhaja iz konkretnih izkušenj podjetja XY, kjer se je pokazalo, da sodobna informacijska tehnologija in digitalna transformacija pomembno vplivata na konkurenčnost in učinkovitost poslovanja, zlasti v procesno in podatkovno intenzivnih dejavnostih, kot je trgovina. Podjetje XY se je zaradi tehnološke zastarelosti obstoječega informacijskega sistema, omejenih možnosti nadgradenj ter velikega obsega ročnega dela odločilo za uvedbo nove programske rešitve, sistema e-Računi. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme digitalne transformacije, vlogo informacijske tehnologije v poslovnih procesih ter ključne izzive in dobre prakse pri uvajanju programske opreme. Empirični del temelji na analizi obstoječih in novih poslovnih procesov v podjetju XY ter na primerjavi delovanja obstoječega programskega sistema Monima in nove rešitve e-Računi. Poseben poudarek je namenjen vplivu nove programske opreme na učinkovitost procesov, avtomatizacijo skladiščnih in računovodskih postopkov, varnost podatkov ter vključenost zaposlenih v proces implementacije. Rezultati raziskave kažejo, da uvedba nove programske opreme prispeva k večji preglednosti, zmanjšanju napak, krajšemu času obdelave naročil in višji stopnji zadovoljstva uporabnikov. Primer podjetja XY potrjuje, da uspešna digitalna transformacija ni zgolj tehnični projekt, temveč zahteva usklajeno delovanje tehničnih rešitev, organizacijskih prilagoditev in aktivno vključenost zaposlenih.
Ključne besede: digitalna transformacija, informacijski sistemi, uvajanje programske opreme, poslovni procesi, trgovsko podjetje
Objavljeno v ReVIS: 26.05.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prepoved diskriminacije ter enakopravnost žensk in moških v postopkih zaposlovanja s pomočjo algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje : magistrsko deloMaja Remec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv (sistemov) umetne inteligence, zlasti algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, na pojav diskriminacije ter neenakopravnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja. V ospredju je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca kljub domnevni nevtralnosti reproducira obstoječe družbene pristranskosti, ter ali obstoječi pravni okvir na ravni EU zadostno ščiti pred takšnimi tveganji. Namen raziskave je preučiti konkretne primere diskriminacije, ovrednotiti pravno ureditev prepovedi diskriminacije in enakopravnosti spolov ter oblikovati smernice za učinkovitejšo regulacijo umetne inteligence na področju zaposlovanja. Za dosego zastavljenih ciljev magistrskega dela so bile v raziskavi uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer normativno-dogmatična metoda za preučevanje pravnih norm, sociološka metoda za analizo vpliva umetne inteligence na diskriminacijo in (ne)enakopravnost spolov, deskriptivna metoda za prikaz posameznih primerov diskriminacije v praksi, analitična metoda za razčlenjevanje celote na posamezne pravne in praktične elemente, primerjalnopravna metoda za oceno sorodnih pravnih ureditev, zgodovinska metoda za osvetlitev razvoja sistemov UI ter podrobneje algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, aksiološka metoda za vrednotenje pravnih rešitev z vidika temeljnih vrednot EU ter sintetična metoda za celovito povezovanje ugotovitev v zaključek. Rezultati analize kažejo, da umetna inteligenca pogosto temelji na zgodovinskih podatkih, ki odražajo pretekle pristranskosti in lahko vodijo v diskriminatorne odločitve. Ugotovljeno je bilo, da so mehanizmi, kot so človeški nadzor, transparentnost in presoja delovanja algoritmov, ključni za zmanjšanje teh tveganj. Pravni okvir EU sicer vključuje številne akte, ki urejajo prepoved diskriminacije in enakopravnost spolov, vendar ti pogosto niso dovolj specifični ali učinkoviti glede uporabe umetne inteligence na trgu dela. Magistrsko delo predstavlja prispevek k razumevanju pravnih izzivov v digitalni dobi. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, delodajalce in razvijalce UI, saj opozarjajo na potrebo po celovitem in proaktivnem pristopu k preprečevanju diskriminacije, kakor tudi za širšo strokovno in splošno javnost, ki jo tematika zanima. Omejitev predstavlja hitrost tehnološkega razvoja, ki presega prilagodljivost obstoječih pravnih okvirjev, kar dodatno poudarja nujnost nadaljnje raziskave ter oblikovanja premišljenih in pravočasnih regulatornih odzivov.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemi UI, algoritmi, algoritemsko vodena orodja za zaposlovanje, človekove pravice, diskriminacija, enakopravnost žensk in moških
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
