Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Roman se v dogaja mestu, kjer prebivalci izgubljajo zaupanje v institucije, red in medsebojne odnose. Zato skupina občanov ustanovi skrivno skupino Kijašev. Njihov namen je preprost: povzročiteljem težav vrniti posledice njihovih dejanj. Sprva delujejo z opozorili in simbolnimi kaznimi, kar med prebivalci vzbudi občutek reda in varnosti, nadaljujejo pa s silo – s kiji. Toda uspeh Kijašev sproži nevaren proces, ustvari se nov jezik nasilja. Mesto se zato odloči za napredek na podlagi strokovnih in znanstvenih rešitev ter sodelovanja prebivalstva, pri čemer je v veliko pomoč umetna inteligenca, ki predlaga številne inovativne rešitve tudi za prihodnost, obenem pa tudi opozarja na pretirano uporabo sodobnih tehnologij. Roman se zaključi optimistično. Mesto ni popolno, vse težave niso rešene, vendar ponovno postaja skupnost. Ljudje različnih starosti, kultur in prepričanj začnejo skupaj ustvarjati prihodnost. Osrednje sporočilo romana je, da trajnega reda ni mogoče doseči s kaznijo ali silo, temveč z medsebojnim razumevanjem, pripadnostjo in skupnim ustvarjanjem boljšega življenja. Posebna zanimivost romana je, da ga je, na podlagi samo dveh strani avtorjevih navodil, v celoti napisala UI, konkretno ChatGPT. Zato ga imenujemo tudi RomanUM. Roman je nastal v okviru projekta: Ustvarjalnost umetne inteligence.
Ključne besede: Kijaši, roman, RomanUM, mesto, umetna inteligenca, nasilje, skupnost, sodelovanje, projekt, odgovornost, red, varnost, prihodnost, pripadnost, boljše življenje
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 29
Datoteka (1,28 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev energetskih skupnosti v Sloveniji, s posebnim poudarkom na skupnostnih modelih oskrbe z električno energijo iz sončnih elektrarn. Izhodišče raziskave predstavlja analiza evropskega pravnega okvirja na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije ter prenosa teh usmeritev v slovenski pravni red. Namen naloge je bil analizirati aktualno zakonodajo, ki ureja področje (fotonapetostnih) energetskih skupnosti, ugotoviti ključne pravne in organizacijske izzive ter presoditi, v kolikšni meri obstoječi predpisi dejansko omogočajo razvoj tovrstnih skupnosti. Raziskava temelji na deskriptivni in komparativni metodi, pravni analizi ter na izvedbi intervjujev z deležniki, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi projektov energetskih skupnosti, predvsem skupnostnih samooskrb. Ugotovitve kažejo, da se je slovenski pravni okvir v zadnjih letih večkrat spremenil, kar pri investitorjih in potencialnih članih skupnosti pogosto povzroča negotovost. Med ključne omejitve sodijo pomanjkljiva sistemska podpora, kompleksni postopki ter odsotnost enotne pravne ureditve energetskih skupnosti. Analiza potrjuje, da je sicer nujna prevetritev energetske zakonodaje s sabo prinesla spremembe, ki ne vplivajo na zagotavljanje celovitega in stabilnega okvira za dolgoročno delovanje. So pa novele zakonov uvedle možnost širšega vključevanja deležnikov. Izvirnost naloge je v celostnem pravnem pregledu področja v slovenskem pravnem redu in povezavi zakonodajnih izhodišč s praktičnimi primeri, kar doslej še ni bilo sistematično raziskano. Rezultati so uporabni tako za odločevalce pri oblikovanju politik kot za potencialne investitorje in člane skupnosti, ki razmišljajo o vzpostavitvi lastnih energetskih projektov.
Ključne besede: energetska skupnost, samooskrba, skupnostna samooskrba, skupnost OVE, proizvodna naprava, energetika, sončna elektrarna, fotonapetostni moduli, poslovni modeli
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 576; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Zagotavljanje dnevnega varstva za starostnike v lokalni skupnosti postaja vse pomembnejši segment sodobne skrbi za starejšo populacijo. Demografske spremembe in podaljševanje življenjske dobe vodijo v naraščajoče potrebe po strukturiranih oblikah neinstitucionalne oskrbe. Dnevno varstvo omogoča starejšim, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, hkrati pa prispeva k ohranjanju njihove samostojnosti, socialne vključenosti ter psihofizičnega zdravja. Gre za storitev, ki poleg podpore uporabnikom razbremeni tudi svojce ter zmanjšuje pritisk na institucionalne oblike varstva. Ključno vlogo pri izvajanju kakovostne in celostne oskrbe ima usposobljeno zdravstveno in socialno osebje ter lokalna skupnost. Namen raziskave je bil preučiti zagotavljanje dnevnega varstva v lokalni skupnosti.
Ključne besede: dnevno varstvo, lokalna skupnost, starejši, deinstitucionalizacija.
Objavljeno v ReVIS: 15.11.2025; Ogledov: 993; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Magistrsko delo se nanaša na vpliv naprednih tehnologij v mednarodni skupnosti ter na problematike, s katerimi se bo ta skupnost primorana soočiti v prihodnosti. V skladu z naslovom smo raziskali in med seboj primerjali tri mednarodne subjekte ter skušali analizirati, kakšno prihodnost lahko pričakujemo na omenjenem področju. Obširneje pa smo obravnavali tudi neposredno vlogo mednarodne skupnosti pri oblikovanju skupne politike na področju naprednih tehnologij. V magistrskem delu smo empirično povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih domačih ter tujih avtorjev, jih združili in oblikovali v smiselno celoto ter podali lastna kritična mnenja in opažanja. Raziskovana tema v takšnem kontekstu je malo raziskana, sploh pa v povezavi z mednarodno skupnostjo in njenim vplivom na prihodnost. Magistrsko delo si prizadeva predstaviti celovito tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven prispevek k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti za nadaljnje raziskovanje slovenske strokovne stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, menimo, da magistrsko delo predstavlja pomemben in edinstven prispevek, saj ožje in širše osvetli pomen posameznih izrazov, jih nemalokrat kategorizira ter poenoti in na takšen način predstavi tematiko na sistematičen in bralcu bolj razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili in s pomočjo teoretskih osnov pridobili jasen vpogled v določena empirična dejstva, s katerimi smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Kot cilj raziskovanja smo si zastavili – na podlagi raziskovalnih vprašanj –, ugotoviti in pojasniti, kako bodo napredne tehnologije vplivale na razvoj mednarodne skupnosti v naši prihodnosti.
Ključne besede: napredne tehnologije, mednarodna skupnost, umetna inteligenca, razmerja moči, mednarodni odnosi, etičnost in moralnost naprednih tehnologij
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 2014; Prenosov: 37
Celotno besedilo (946,94 KB)

Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 2528; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,46 MB)