1. The public community and identity in the legal protection of archaeological heritage in SloveniaAndrej Magdič, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: javna arheologija, dediščinske skupnosti, kulturna dediščina, zakonodaja, participativni dediščinski diskurz, kolektivni spomin, identiteta, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 131; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (403,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Idejna zasnova in izdelava demonstracijskega pripomočka s spominskim materialom (motor z žico iz nitinola)Rok Krištof, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sta predstavljeni idejna zasnova in izdelava demonstracijskega pripomočka, ki temeljita na uporabi spominskega materiala – nitinolove žice. Opisana sta princip delovanja materiala z oblikovnim spominom in njegova uporaba v preprostem motorju. Podrobno so prikazani koraki razvoja in praktična izvedba naprave. Rezultat je funkcionalni pripomoček, namenjen prikazu lastnosti nitinola in spodbujanju razumevanja pametnih materialov v pedagoške in raziskovalne namene.
Ključne besede: nitinol, oblikovni spomin, superelastičnost, arduino, rotacijski mehanizem, mehanizem na vzvod
Objavljeno v ReVIS: 05.11.2025; Ogledov: 755; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,76 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Vojna fotografija iz 12. Soške bitkeMelanie Likar, 2018, diplomsko delo Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, vojna, mir, spomin.
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2025; Ogledov: 1336; Prenosov: 5
Celotno besedilo (7,47 MB) |
8. Implementacija obogatenega okolja za spodbujanje gibalno-kognitivnega razvoja v zgodnjem otroštvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNaomi Cvetko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Obogateno okolje pomeni povečanje raznolikosti oziroma količine senzoričnih dražljajev, namenjenih krepitvi kognitivnih funkcij in učenja; je spodbudno okolje, ki ponuja različne priložnosti za učenje, raziskovanje in sodelovanje. Del obogatenega okolja so tudi kognitivne funkcije – v tem diplomskem delu je fokus na izvršilnih (inhibicija, delovni spomin in kognitivna fleksibilnost) funkcijah. Takšno okolje ima pozitivne učinke na plastičnost možganov, živčno povezanost, kognitivne sposobnosti in optimalen razvoj otroka. Metode: Uporabljena je kvalitativna metoda – analiza oziroma sistematičen pregled strokovno-znanstvene literature. V teoretičnem delu je metoda opisovanja uporabljena za navajanje dejstev in podatkov izbrane teme. V empiričnem delu sta uporabljeni metodi opisovanja izbranih podatkov iz nabora strokovno-znanstvene literature in analize preučenih raziskav ter ugotovitev iz vprašalnika, ki je bil del projekta »No Brain No Gain«. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da ima obogatitev otrokovega okolja v zgodnjem otroštvu dolgoročne pozitivne učinke. Vključevanje gibalnih in kognitivnih spretnosti v ta okolja pripomore k optimalnemu razvoju otroka, poveča njegovo telesno pripravljenost in izboljša akademsko oz. učno uspešnost. Usposobljeno osebje, ki obogatena okolja oblikuje in prilagaja, še izboljša učinek. Takšen primer dobre prakse usposabljanja je bil projekt BRAIN. Zaključek: Razvoj zgodnje intervencije izvršilnih funkcij, ki bi jo bilo mogoče enostavno izvajati v vzgojno-izobraževalnih službah, je lahko koristen za izboljšanje pripravljenosti na šolo in zmanjševanje razlik v razvoju izvršilnih funkcij. Nujno je oblikovanje kakovostnih gibalnih aktivnosti, ki vključujejo obogateno okolje, lahko tudi s pomočjo tehnologije. Zato imajo fizioterapevti s poglobljenim znanjem o gibanju in gibalnih aktivnostih ključno vlogo pri spodbujanju teh, izboljšanju motoričnih veščin ter uspešni obravnavi otrok na področju razvoja gibalno-kognitivnih spretnosti v sodelovanju s starši in širšim okoljem.
Ključne besede: obogateno okolje, izvršilne funkcije, inhibicija, delovni spomin, kognitivna prožnost, predšolski otroci
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 2546; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,10 MB) |
9. |
10. Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijoSilva Knez, 2023, ni določena Opis: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije.
V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Ključne besede: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 2682; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,69 MB) |
