Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Nina Benkič, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 63; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S SRČNO-ŽILNIMI OBOLENJI
Tanja Pirc, 2025, diplomsko delo

Opis: Srčno-žilna obolenja so najpogostejši vzrok smrti po svetu. Velik vpliv na nastanek teh obolenj ima neupoštevanje zdravega življenjskega sloga. Pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov glede upoštevanje tega sloga ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinska sestra je pogosto prva oseba, ki se sreča s pacientom, zato je pomembno, da prepozna znake in simptome bolezni, sodeluje pri diagnostičnih postopkih ter aplicira terapijo po naročilu zdravnika. Da bi pri obravnavi pacienta s srčno-žilnimi obolenji preprečili zaplete, se pacientom svetuje vključitev v koronarne klube in rehabilitacije, ki jim pomagajo pri izboljšanju njihovega zdravja. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s srčno-žilnimi obolenji.
Ključne besede: medicinska sestra, srčno-žilna obolenja, zdravstvena vzgoja, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 709; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh