1. Z zdravjem povezana kakovost življenja starejših : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeBrigita Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 425; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. Izobraževanje kot podpora starejšim odraslim pri prehodu v upokojitevMajda Kastelic, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo izobraževanja kot oblike podpore starejšim odraslim pri prehodu v upokojitev. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti, kot so staranje prebivalstva, vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih, medgeneracijsko sodelovanje ter psihosocialni vidiki prehoda v tretje življenjsko obdobje. Izpostavljen je pomen izobraževanja ne zgolj kot prenosa znanja, temveč tudi kot dejavnika za krepitev samopodobe, zmanjšanje osamljenosti ter spodbujanje socialne vključenosti in občutka življenjske vloge.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med prebivalci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, starimi med 55 in 65 let. V raziskavi je bilo preverjenih pet hipotez, ki so se nanašale na povezavo med izobraževanjem, doživljanjem stresa ob prehodu v upokojitev, spolnimi razlikami, občutkom osamljenosti ter prostovoljstvom. Rezultati so pokazali, da vključevanje v izobraževanje pomembno prispeva k večji družbeni aktivnosti, vendar ni statistično značilno povezano z nižjo stopnjo stresa. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ženske pogosteje udeležujejo izobraževanj kot moški, višja formalna izobrazba pa ni bila povezana s pogostejšo udeležbo.
V zaključku so podani predlogi za izboljšanje izobraževalnih politik in programov, zlasti z vidika prilagajanja lokalnim potrebam, podpore podeželskim skupnostim ter razvoja programov za pripravo na upokojitev, ki krepijo aktivno staranje, digitalne spretnosti in medgeneracijsko povezovanje.
Ključne besede: : izobraževanje starejših odraslih, vseživljenjsko učenje, prehod v upokojitev, aktivno staranje, prostovoljstvo, socialna vključenost, osamljenost
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. Vpliv bivalnega okolja na uspešno staranje starejših odraslih s posebnimi potrebami v institucionalnem varstvu : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovAleksander Gungl, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je poudarek na vplivu bivalnega okolja na uspešno staranje starejših odraslih s posebnimi potrebami v institucionalnem varstvu. V teoretičnem okviru so raziskani ključni koncepti uspešnega staranja, osvetljen je pomen deinstitucionalizacije kot etično utemeljenega procesa humanizacije institucionalnega varstva in analiziran je vpliv prilagojenega bivalnega okolja na psihosocialno blagostanje in življenjsko zadovoljstvo stanovalcev. Poseben poudarek je namenjen procesom deinstitucionalizacije, ki tradicionalne velike ustanove preoblikujejo v manjše, skupnostno usmerjene bivalne enote, s čimer se zagotavlja večja avtonomija, personalizacija in vključenost starejših odraslih. Raziskava sistematično obravnava vplive teh sprememb na kakovost življenja uporabnikov in izzive, s katerimi se soočajo zaposleni pri izvajanju teh procesov. Empirična raziskava združuje kvalitativne in kvantitativne metode: intervju z vodstvenim kadrom zagotavlja poglobljen vpogled v strateške in operativne vidike upravljanja prilagojenih bivalnih okolij, medtem ko analiza anket, izvedenih med strokovnimi delavci, omogoča oceno njihovega zaznavanja sprememb in izzivov v delovnih procesih. Rezultati potrjujejo, da prilagoditve bivalnega okolja pozitivno vplivajo na samostojnost, psihološko stabilnost in socialno vključevanje stanovalcev, hkrati pa izpostavljajo potrebo po večji podpori zaposlenim, zlasti v obliki dodatnega usposabljanja in strukturiranega prenosa znanja. Na podlagi ugotovitev raziskave so oblikovana konkretna priporočila, ki vključujejo izboljšanje prostorskih prilagoditev, uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev, spodbujanje participacije stanovalcev pri načrtovanju bivalnega okolja in krepitev interdisciplinarnega sodelovanja med zaposlenimi. Cilj teh ukrepov je ustvarjanje trajnostnega modela institucionalnega varstva, ki bo omogočal uspešno staranje, večjo kakovost življenja starejših odraslih s posebnimi potrebami in učinkovitejše upravljanje socialnih storitev.
Ključne besede: starejši odrasli, bivalno okolje, institucija, uspešno staranje, deinstitucionalizacija
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 626; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 679; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. Učinki vadbe na sarkopenijo : pregled literatureNastja Peršolja, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sarkopenija je s starostjo povezano stanje, ki vodi do progresivne izgube mišične mase in moči. Primarno prizadene starejše posameznike in vodi v zmanjšanje telesne zmogljivosti do te mere, da postanejo starejši nemobilni in odvisni od oskrbe drugih. Patofiziologija sarkopenije vključuje neravnovesje v izgradnji in razgradnji mišičnih beljakovin ter nevromišično degeneracijo. Diagnozo in kriterije opisuje Evropska delavna skupina za sarkopenijo pri starejših posameznikih (EWGSOP). Preventiva in zdravljenje vključujeta vadbo in optimizacijo prehrane v namen upočasnjevanja upada mišične mase in moči. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature oziroma kvalitativni vsebinski analizi. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Emerald, Scopus, ProQuest in PEDro. Pri tem smo uporabili ključne besede »physiotherapy«, »sarcopenia«, »treatment« in »exercise«. V končni pregled smo vključili članke, ki so objavljeni bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024 ter obravnavajo tematiko vadbe in sarkopenije. V podrobno analizo smo vključili devet člankov, katerih glavne ugotovitve smo predstavili v empiričnem delu diplomskega dela. Rezultati: Vadba z obremenitvijo predstavlja glavno obliko vadbe za zdravljenje sarkopenije. Za izboljšanje mišične moči in funkcije je treba v vadbeni režim vključevati tudi druge oblike vadbe, usmerjene v razvoj ravnotežja in aerobne funkcije. Razprava: Vadba z obremenitvijo je ključnega pomena za povečanje mišične mase in ohranjanja samostojnosti pri starostnikih. Vadbeni programi morajo biti usmerjeni v posameznikove individualne potrebe in cilje ter upoštevati trenutno zdravstveno stanje in telesno zmogljivost. V prihodnje so potrebne nadaljnje raziskave na temo izboljšanja vadbenih protokolov, ki so usmerjeni v implementacijo vadbe dolgoročno v posameznikov vsakdan.
Ključne besede: sarkopenija, staranje, mišična moč, vadba, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2025; Ogledov: 651; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,04 MB) |
6. Fizioterapevtska obravnava osteoporoze in preventivaPatricija Brbre Majetič, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je bolezen, ki prizadene kosti, zaradi česar oslabijo in postanejo bolj dovzetne za zlome. Fizioterapija je učinkovita metoda za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Namen diplomskega dela je raziskati vlogo fizioterapije pri obvladovanju osteoporoze in zmanjševanju tveganja za zlome in poškodbe kosti. Fizioterapevtsko zdravljenje pogosto vključuje ciljne vaje, trening ravnotežja in izobraževanje o drži in mehaniki telesa. Poleg zdravljenja imajo preventivni ukrepi ključno vlogo pri obvladovanju osteoporoze. Z obravnavo teh vidikov lahko fizioterapija pomembno prispeva k izboljšanju zdravja kosti in splošne kakovosti življenja posameznikov, ki jim grozi osteoporoza ali je že diagnosticirana.
Ključne besede: Osteoporoza, starost, staranje, fizioterapija, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 18.02.2025; Ogledov: 923; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 788; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Model uspešnega staranja za zagotavljanje zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje LGBTQ+ starejših odraslih : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMihael Nedeljko, 2024, doktorska disertacija Opis: Starejši odrasli so heterogena skupina, med katerimi so tudi LGBTQ+ osebe, ki se soočajo z dodatnimi izzivi zaradi družbenih norm, kot so diskriminacija, stigma, homo-, bi- ali transfobija, kar vpliva na njihovo zmožnost uspešnega staranja, na njihovo zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo. Doktorska disertacija temelji na teoriji uspešnega staranja Rowa in Kahna (1997), ki pravita, da so fizično (telesno) in duševno zdravje ter socialna mreža dejavniki uspešnega staranja. Teorijo uspešnega staranja smo nadgradili z dodatnima dejavnikoma – integrirano zdravstveno in socialno oskrbo ter bivanjskim okoljem. V disertaciji odgovarjamo na temeljno znanstvenoraziskovalno vprašanje, ali dejavniki uspešnega staranja vplivajo na zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Pri tem smo zasnovali mavrični model zagotavljanja zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje. Razvili in validirali smo novo mersko lestvico uspešnega staranja LGBTQ+ starejših odraslih, imenovano mavrična lestvica uspešnega staranja – R-SAS. Potrjujemo vpliv dejavnikov uspešnega staranja – fizičnega in duševnega zdravja, socialne mreže in bivanjskega okolja na zadovoljstvo z življenjem, kakor tudi vpliv zadovoljstva z življenjem na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Vpliva integrirane socialne in zdravstvene oskrbe kot dejavnika uspešnega staranja na zadovoljstvo z življenjem nismo potrdili. Družba kot celota in socialna gerontologija kot veda s specialnimi znanji na področju staranja se morata s skupnimi močmi zavzemati za uspešno staranje vseh ljudi, neglede na spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali kakšne druge človekove fenotipske značilnosti.
Ključne besede: LGBTQ+ starejši odrasli, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, subjektivna blaginja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 1085; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,29 MB) |
9. Ugotavljanje vpliva starosti na bolečino v križu in fizioterapevtska obravnavaŽan Korenjak, 2024, diplomsko delo Opis: Bolečine v križu (BvK) so postale velik zdravstveni problem po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da bolečine v križu doživlja 84 odstotkov svetovne populacije. Bvk je simptom in ne bolezen. Med najpogostejše vzroke za pojavnost BvK uvrščamo pri ljudeh po petdesetem letu starosti degenerativne spremembe diskov in sklepov, lumbalno spinalno stenozo, spondilolistezo in kompresijsko frakturo oz. osteoporotično frakturo. Namen diplomske naloge je bil proučiti literaturo o vplivu fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih in oceniti njen pojav pri starostnikih zaradi posledice degenerativnih sprememb. Končna sistematična proučitev literature vključuje 14 raziskav. Ugotovili smo, da je pojavnost BvK večja med starejšimi odraslimi zaradi posledice degenerativnih sprememb, ki nastanejo s starostjo. Ugotovili smo tudi, da obstajajo dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih.
Ključne besede: bolečina, križ, starostniki, fizioterapevtska obravnava, šola proti bolečini v križu, staranje
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 1238; Prenosov: 42
Celotno besedilo (752,48 KB) |
10. |
