1. Pomen nekaterih intervencij za zmanjševanje in preprečevanje stiske osamljenosti v domovih za starejše : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaJana Maučec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osamljenost je kompleksen psihosocialni pojav, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, v starosti pa lahko predstavlja še posebej težko izkušnjo, s številnimi negativnimi posledicami za zdravje in počutje starejših odraslih. Osamljenost v domovih za starejše predstavlja eno izmed najpogostejših in najtežjih stisk, s katero se lahko soočajo stanovalci. S primernimi domskimi intervencijami se lahko osamljenost tudi pomembno zmanjšuje. Metode: Za raziskavo je uporabljena kvalitativna metodologija, v okviru katere je izvedenih 12 polstrukturiranih intervjujev, opravljenih s stanovalci Doma starejših Rakičan. Za analizo podatkov je uporabljen induktivni pristop, ob tem pa je oblikovanih 42 kod, klasificiranih v 8 kategorij. Izpostavljene so ključne teme, povezane z domskimi intervencijami, ki zmanjšujejo osamljenost v domu za starejše. Rezultati: Kvalitativna analiza doživljanja osamljenosti stanovalcev v Domu starejših Rakičan je pokazala, da se ti v domu redko počutijo osamljene, osamljeni so predvsem zaradi zdravstvenih težav in osebnih izgub. Na domsko okolje so se večinoma navadili in so zadovoljni z bivalnim okoljem, osebjem in aktivnostmi. Nekateri intervjuvani stanovalci bi si želeli tudi popoldanskih dejavnosti in dejavnosti čez vikend, večina pa jih je z obstoječimi dejavnostmi zadovoljna. Razprava in zaključek: Iz raziskave je razvidno, da intervjuvani stanovalci v domu za starejše redko občutijo osamljenost, ki je povezana z dejavniki, kot so višja kronološka starost, osebne izgube, bolezni in neavtonomne odločitve za selitev v dom za starejše. Pred osamljenostjo jih varujejo kakovostni odnosi s svojci, sostanovalci in zaposlenimi, pozitivne osebnostne lastnosti, občutek domačnosti in pripadnosti domski skupnosti ter aktivno vključevanje v domske aktivnosti, kot so domska maša, telovadba, delovna terapija in glasbeni dogodki.
Ključne besede: staranje, starejši odrasli, dom za starejše, osamljenost, intervencije
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 102; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. Smisel življenja v starosti: doživljanje, pomen in dejavniki pri starejših odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Visočnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanje smisla življenja v starosti, ki je eno ključnih eksistencialnih problemov sodobne postmoderne družbe. Staranje prebivalstva prinaša pomembne spremembe tako na družbeni kot na individualni ravni, zato je razumevanje doživljanja smisla življenja pri starejših odraslih bistvenega pomena. Namen raziskave je bil proučiti, kako starejši odrasli, stari 65 let in več, razumejo in doživljajo smisel življenja ter prepoznavajo dejavnike, ki k temu prispevajo. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi medosebnih odnosov, samostojnosti, okolja bivanja, religije in osebnih verovanj starejših odraslih. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z metodo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s 16 udeleženci iz urbanega in ruralnega okolja, tako samostojnih kot nesamostojnih ter bivajočih doma ali v instituciji. Analiza vsebin je pokazala, da so bili najpogosteje omenjeni viri smisla družina, prijateljski in drugi odnosi ter zdravje in samostojnost. Udeleženci, ki so bili nesamostojni, institucionalizirani in brez socialne mreže, so pogosteje izražali pomanjkanje smisla. Razlike so se pokazale tudi glede na stopnjo samostojnosti; samostojni so smisel povezovali z aktivnostmi in možnostjo izbire, nesamostojni pa z odnosi in osnovno oskrbo. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psihosocialnih potreb starejših odraslih in zaznamujejo temelj za razvoj strokovne podpore, ki upošteva pomen smisla življenja v starosti.
Ključne besede: smisel življenja, starejši odrasli, samostojnost, medosebni odnosi, duhovnost
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 115; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,34 MB) |
3. Vpliv ortopedskega operativnega zdravljenja na življenje starejšega odraslega : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDoris Hajdinjak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Operativni poseg močno vpliva na življenje starejših odraslih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv ortopedskih operativnih posegov na starejše odrasle ter njihovo zadovoljstvo s pooperativno zdravstveno nego. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 49 starejših odraslih, ki so po ortopedskem operativnem posegu prišli na kontrolni pregled v Splošno bolnišnico Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Starejši odrasli so imeli največkrat (N = 23, f = 47 %) operativni poseg na kolenu (N = 23, f = 47 %), kolku (N = 17, f = 35 %) in hrbtenici (N = 6, f = 12 %). Njihova bolečina se je v primerjavi s časom pred operativnim posegom in časom ob kontrolnem pregledu na podlagi 10-stopenjske Likertove lestvice zmanjšala s 6,8 na 3,9. Operativni poseg je imel v povprečju največkrat vpliv na njihovo fizično stanje (N = 42, f = 86 %). Ključno vlogo po operativnem ortopedskem zdravljenju so pripisali zdravnikom (N = 25, f = 46 %), fizioterapevtom (N = 19, f = 35 %) in medicinskim sestram (N = 10, f = 19 %). Anketirani starejši odrasli so z zdravstveno nego po operativnem posegu največkrat (N = 28, f = 57 %) zelo zadovoljni. Razprava: Rehabilitacija starejših odraslih je domena multidisciplinarnega zdravstvenega tima, katere ključen člen je medicinska sestra. Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno nego naj bo medicinskim sestram še naprej delovno vodilo. Operativno ortopedsko zdravljenje bistveno izboljša življenje starejših odraslih z ortopedskim obolenjem.
Ključne besede: starejši odrasli, operativni poseg, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2026; Ogledov: 134; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Socialna izolacija kot dejavnik tveganja za zdravje starejših odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Slapar, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava vpliv socialne izolacije na zdravje starejših odraslih. V sodobni družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje in se spreminjajo družinski modeli, se povečuje število starejših odraslih, ki živijo sami in se soočajo z omejenimi socialnimi stiki. Socialna izolacija se kaže kot pomemben dejavnik tveganja, saj vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje ter povečuje pojav kroničnih bolezni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni analizi podatkov mednarodne raziskave SHARE, izvedene v Sloveniji. Analizirali smo povezanost pogostosti in kakovosti socialnih stikov, oblik socialne podpore in demografskih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, dohodek) s samooceno zdravstvenega stanja starejših odraslih. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je socialna izolacija povezana s slabšo samooceno zdravja in pogostejšim pojavljanjem kroničnih bolezni. Starejši odrasli, ki živijo sami, pogosteje poročajo o slabšem zdravju v primerjavi s tistimi, ki živijo z drugimi. Članstvo v društvih in organizacijah se je pokazalo kot zaščitni dejavnik, saj spodbuja večjo socialno vključenost in boljše počutje. Demografski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za socialno izolacijo, pri čemer se posebej izpostavljata nižja izobrazba in nižji dohodek. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da socialna izolacija pomembno vpliva na zdravje starejših odraslih. Poudarjajo pomen krepitve socialnih mrež, dostopnosti podpornih programov in spodbujanja aktivnega staranja. Magistrsko delo ponuja izhodišča za oblikovanje ukrepov in politik, ki bi prispevali k zmanjševanju tveganja socialne izolacije ter izboljšanju zdravja in s tem povezano kakovostjo življenja starejših odraslih v Sloveniji.
Ključne besede: socialna izolacija, starejši odrasli, socialni stiki, zdravje, SHARE
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 321; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Program prilagojene judo vadbe za preprečevanje padcev starejših odraslih – »Padem in Vstanem« : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeBenjamin Oblak, 2025, magistrsko delo Opis: Razvili smo prilagojen judo program »Padem in vstanem«, ki povezuje ukemi z vadbo ravnotežja in moči, z namenom zmanjšanja tveganja za padce, poškodbe in strah pred padcem pri starejših, ki zaznamujejo resen javnozdravstveni problem. Sistematični pregled po smernicah PRISMA (iskanje 15. 2. 2025; Google Scholar, ScienceDirect, Cochrane Library, Europe PMC, PubMed) je vključil osem študij (2018–2024; n = 424). Sinteza ugotovitev dosledno kaže na zmanjšanje strahu pred padcem ter pogosto izboljšano mobilnost, medtem ko so učinki na ravnotežje bolj spremenljivi; skupna gotovost dokazov po GRADE je nizka do zelo nizka. Na osnovi sinteze smo oblikovali osemtedenski program (2-krat tedensko, 60 min) s postopno vertikalno progresijo ukemi, standardiziranimi izidi (FES-I, TUG, BBS) in celostnim paketom za judo klube. Anketa slovenskih judo trenerjev (avg.–sep. 2025; n = 5) nakazuje visoko izvedljivost in varnost (4/5), zmerno koristnost (3/5), nižjo pripravljenost za sodelovanje (2/5) ter primerno možnost uvedbe kot storitve (4/5); vendar zaradi izjemno nizke odzivnosti gre za pilotske ugotovitve. Priporočamo postopno, nadzorovano uvedbo po predhodnem presejanju (PAR-Q+, ACSM/STEADI) in sprotnem spremljanju izidov. Sledijo lahko večji pilotski in primerjalni projekti v zainteresiranih judo klubih pod nadzorom strokovnjakov.
Ključne besede: padci, starejši odrasli, judo, ukemi, ravnotežje
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2026; Ogledov: 439; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,03 MB) |
6. Poimenovanje starejših odraslih: med predsodki ageizma in strahovi gerontofobije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNina Fajfar, Jerneja Lipič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Diplomsko delo obravnava vpliv poimenovanja starejših odraslih na prisotnost ageizma in gerontofobije. Izpostavili smo pojav ageizma kot diskriminacije na podlagi starosti, ki se pogosto kaže prav skozi rabo izrazov. Gerontofobija se v današnji družbi širi skozi generacije. Posledično prinaša negativne in stereotipne predstave starosti. Metode: Raziskavo smo izvedli s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega pristopa. Uporabili smo anketni vprašalnik, kjer je sodelovalo 629 starejših odraslih nad 60 let iz vseh statističnih regij znotraj Slovenije in polstrukturirane intervjuje 20-ih posameznikov širše populacije. Podatke anket smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, kjer smo s pomočjo testov opredelili hipoteze. Analizo intervjujev smo izvedli s kodiranjem odgovorov po 6 raziskovalnih kategorij in jih povezali z raziskovalnima vprašanjema. Rezultati: Raziskava kaže, da ponavljajoča se negativna sporočila o starosti spodbujajo negativne posledice in s tem socialni umik starejših odraslih. Izrazi z negativno konotacijo povečujejo občutek manjvrednosti in diskriminacije. Rezultati so prav tako pokazali, da je izraz »starejši odrasli« v splošnem sprejet kot sodoben, nevtralen in bolj primeren kot drugi izrazi. Razprava in sklep: V razpravi smo povezali teoretična izhodišča z empiričnimi rezultati in dokazali, da poimenovanje starejših odraslih pomembno vpliva na prisotnost ageizma in gerontofobije. Predlagamo jezikovne smernice, ki spodbujajo družbo do uporabe bolj nevtralnih izrazov znotraj vsakdanjega razpravljanja in vključevanje starejših odraslih v medijske razprave in medgeneracijske programe. Izpostavljamo, da je za zmanjševanje ageizma in gerontofobije nujna uporaba spoštljivega poimenovanja.
Ključne besede: ageizem, gerontofobija, diskriminacija, poimenovanje, starejši odrasli
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 490; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Osnovna šola kot prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLucija Jekovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava osnovno šolo kot možen prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok. V teoretičnem delu s proučitvijo strokovne in znanstvene literature omenjenih področij postavlja temelj za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljeni so demografski procesi staranja in njihove družbene posledice ter različni vidiki medgeneracijskih odnosov. Posebna pozornost je namenjena pozitivnim učinkom medgeneracijskih stikov in v ospredje postavlja osnovno šolo kot prostor, ki lahko v svojem obveznem in razširjenem programu pomembno prispeva k spodbujanju sožitja med generacijami. V ospredju je vprašanje, v kolikšni meri slovenski osnovnošolski kurikulum omogoča vključevanje tovrstnih medgeneracijskih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena vsebinska analiza prenovljenih učnih načrtov in drugih konceptualnih dokumentov slovenske osnovne šole z vidika možnosti vključevanja medgeneracijskih vsebin. Analiza je omejena na obdobje od 1. do 5. razreda osnovne šole. Rezultati kažejo, da so možnosti za sodelovanje med generacijami v osnovni šoli prisotne predvsem implicitno. Eksplicitno so prepoznane v okviru novega razširjenega programa, medtem ko jih učni načrti obveznega programa večinoma ne obravnavajo sistematično. To nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju tovrstnih vsebin v pedagoško prakso. Na podlagi analize so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje in tudi prihodnji razvoj medgeneracijskih dejavnosti v šolskem prostoru ter priporočila za njihovo učinkovito in konkretno implementacijo.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovna šola, starejši odrasli, otroci, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 689; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Uspešno staranje spolno aktivnih starejših odraslih nad petinpetdeset let : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Petek-Zakošek, 2025, doktorska disertacija Opis: Zadovoljiva spolnost pomembno prispeva k zdravju, poživlja, podaljšuje življenje in zmanjšuje tveganje za bolezni. Kljub temu pa je pogosto spregledana in prezrta, še posebej pri starejših odraslih, pri katerih se o njej zaradi tabujev in napačnih predstav pogosto ne sme govoriti na glas. Stereotipi o tem, da so starejši zaradi starostnih sprememb spolno neaktivni, vodijo v zanikanje lastne spolnosti in socialno izolacijo, kar pa zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Spolno življenje v starosti ne sme biti razumljeno kot nekaj neprimernega ali nepotrebnega, temveč kot pomemben in legitimen del človekovega življenja, ki prispeva k uspešnemu staranju, duševni vitalnosti in telesnemu zdravju. Doktorska disertacija raziskuje povezanost osebnostnih, družbenih, kulturnih in okoljskih dejavnikov z aktivnim spolnim življenjem starejših odraslih (55+) ter vpliv stereotipnega dojemanja spolnosti starejših na njihovo zadovoljstvo. Ugotovitve poudarjajo nujnost izobraževalnih strategij in podpornih modelov, ki potrjujejo pomen spolnosti v starejšem obdobju kot večdimenzionalnega vidika dobrega počutja, ne glede na biološko starost. Ključni so razvoj izobraževalnih programov, ozaveščanje o večdimenzionalnosti spolnosti ter implementacija modelov spolnega zdravstvenega varstva, ki bodo starejšim odraslim zagotavljali dostop do znanja in podpore, s čimer se bodo okrepile njihove zmožnosti za ohranjanje spolne vitalnosti, samospoštovanja in kakovostnega staranja. Disertacija se prav tako zavzema za sistematično integracijo spolne zdravstvene vzgoje za starejše odrasle, v učne načrte zdravstvenega varstva za izboljšanje poklicnih kompetenc in boj proti družbenemu razvrednotenju spolnosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Obravnava spolnega zdravja v starosti kot javnozdravstvenega vprašanja odpira možnosti za celovite preventivne ukrepe in izboljšanje kakovosti življenja starajoče se populacije.
Ključne besede: starejši odrasli, spolnost, stereotipi, aktivnost, umik, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 1980; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pomen komunikacije pri fizioterapevtski obravnavi starejšihIgor Čulić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Komunikacija je v življenju izjemno pomembna, brez nje si težko zamislimo kakršnokoli interakcijo med ljudmi. Zdravstvo in fizioterapija spadata med znanstvene vede, kjer brez verbalne in neverbalne komunikacije ni mogoče delovati. Starejši odrasli imajo podobne potrebe kot mi vsi, le način komunikacije je zaradi staranja spremenjen. Fizioterapevt se mu mora prilagoditi, saj je le tako mogoče doseči kakovostno fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri ima tudi komunikacija pomembno vlogo. Namen tega dela je prikazati pomen verbalne in neverbalne komunikacije pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih. Metode: Proučili smo aktualno literaturo, strokovno potrjene članke in raziskave ter povzeli pomembne ugotovitve. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati: Komunikacija po opredelitvah številnih avtorjev vpliva na izid fizioterapevtske obravnave. Povečuje ugodje med rehabilitacijo, aktiviranje skritih moči, vzdržljivost ter pozitiven pogled na rehabilitacijo in končni izid. Z ustrezno komunikacijo dosežemo kakovostno fizioterapevtsko obravnavo. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih ugotovitev vpliva komunikacijskih spretnosti na potek in končni izid fizioterapevtske obravnave starejših pacientov. Te so pri tej populaciji pogosto premalo upoštevane v praksi, naše ugotovitve pa navajajo primere za uspešnejšo motivacijo in sodelovanje. Omejitve: Omejili smo se le na analizo raziskav, člankov v slovenskem in angleškem jeziku, ki niso starejši od 10 let.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, starejši odrasli, izid.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2025; Ogledov: 885; Prenosov: 28
Celotno besedilo (525,16 KB) |
10. Uporaba metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarina Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Alternativna medicina postaja vse bolj priljubljena kot dopolnilo k tradicionalnim zdravstvenim storitvam, zlasti med starejšimi odraslimi, ki se pogosto soočajo s kroničnimi boleznimi in iskanjem celostnih pristopov k izboljšanju kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto starejši odrasli uporabljajo alternativno medicino, katere vrste so med njimi najbolj priljubljene ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev za uporabo tovrstnih metod. Diplomska raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke za empirično raziskavo smo zbirali z anketiranjem starejših odraslih v Sloveniji. V raziskavi je sodeloval 101 starejši odrasli. Anketiranje je potekalo od decembra 2024 do januarja 2025 na ulicah Mestne občine Ptuj, v okoliških vaseh in v Domu upokojencev Ptuj. Podatke smo analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da starejši odrasli pogosto uporabljajo alternativno medicino, zlasti zeliščne pripravke in masažne terapije. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ženske pogostejše uporabnice alternativnih metod. Izkazalo se je tudi, da so vse razlike v pogostosti uporabe različnih pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi glede na spol, starost, izobrazbo in njihov dohodek statistično značilne. Povezanost med pogostostjo uporabe različnih pristopov alternativne medicine in zadovoljstvom z lastnim zdravstvenim stanjem starejših odraslih pa se ni pokazala kot statistično pomembna. Raziskava ponuja vpogled v razširjenost in percepcijo alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji, kar je lahko osnova za nadaljnje raziskave in za oblikovanje inovativnih zdravstvenih storitev in programov, prilagojenih njihovim potrebam, motivom, željam in pričakovanjem.
Ključne besede: alternativna medicina, starejši odrasli, socialna gerontologija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 952; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,41 MB) |
