Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pravna ureditev in praktični izzivi vključevanja kriptovalut v stečajno maso so v kontekstu njihove vse pogostejše prisotnosti v premoženju stečajnih dolžnikov postali eno izmed osrednjih vprašanj sodobnega insolvenčnega prava. Hiter vzpon kriptovalut je razkril, da obstoječi zakonodajni in regulativni okviri ne sledijo dinamičnemu razvoju in razsežnostim teh digitalnih sredstev. Čeprav so kriptovalute danes že del vsakdanjika, njihova pravna ureditev ostaja pomanjkljiva, kar je posledica njihovih specifičnih lastnosti, kot so anonimnost, decentraliziranost, hitrost in varnost transakcij, ki otežujejo njihovo umestitev v tradicionalne pravne kategorije. Bistvo magistrskega dela je celovita pravna in praktična analiza vključevanja kriptovalut v stečajno maso, s poudarkom na primerjalni obravnavi ureditev v različnih pravnih sistemih. Delo obravnava tehnične, pravne in ekonomske značilnosti kriptovalut, analizira sodno prakso ter primerjalnopravno preučuje tuje rešitve. V magistrskem delu je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Metoda analize omogoča interdisciplinarno obravnavo tehnoloških, ekonomskih, finančnih in pravnih vidikov kriptovalut ter vključuje normativno analizo zakonodaje, primerjalnopravno analizo tujih ureditev in analizo sodne prakse. Opisna metoda je uporabljena za sistematično predstavitev ključnih pojmov, tehnoloških značilnosti in pravnega okvira, tako doma kot v tujini. Metoda kompilacije združuje in povzema relevantno literaturo, zlasti tuje znanstvene raziskave, ter jo povezuje v enotno analizo. Empirična metoda temelji na anketi med slovenskimi stečajnimi upravitelji za pridobitev vpogleda v praktične izkušnje in izzive pri obravnavi kriptovalut v stečajnih postopkih. Metoda sinteze pa povezuje teoretične, primerjalnopravne in empirične ugotovitve v celovite zaključke. Osrednji raziskovalni problem izhaja iz dejstva, da zakonodaja ni prilagojena specifičnim značilnostim kriptovalut, kar povzroča težave pri njihovi identifikaciji, vrednotenju in unovčevanju v stečajnih postopkih. Namen raziskave je prepoznati dobre in slabe prakse ter na podlagi teh oblikovati predloge za izboljšave regulatornih okvirov, ki bi zagotovili učinkovito in pravično obravnavo kriptovalut v insolvenčnem pravu. Kot prvo delo v slovenskem prostoru, ki celovito obravnava to problematiko ter povezuje teoretična izhodišča s praktičnimi vpogledi, magistrsko delo vzpostavlja osnovo za nadaljnji razvoj strokovnih usmeritev in praks na tem področju. Omejitve, kot so pomanjkanje domače sodne prakse, omejena strokovna razprava ter hiter tehnološki napredek, vplivajo na trajnost ugotovitev in narekujejo potrebo po nadaljnjem raziskovanju ter sprotnem prilagajanju obravnave kriptovalut v insolvenčnem okviru.
Ključne besede: kriptovalute, stečajni postopek, stečajna masa, stečaj, kriptovalute in pravo
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,07 MB)

Ključne besede: osebni stečaj, podjetnik posameznik, prezadolženost, dolgovi, insolventnost fizičnih oseb
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Kriptovalute in kriptosredstva so s svojo disruptivno naravo ustvarila številne izzive v pravne sisteme, predvsem na področju insolvenčnega prava. Njihove edinstvene značilnosti – niso ne stvari, ne pravice in ne denar – povzročajo težave pri njihovi opredelitvi in vključevanju v obstoječe pravne okvire. Disertacija se osredotoča na pravne izzive, povezane z insolventnostjo gospodarskih družb, ki so pravne osebe in se ukvarjajo z dejavnostjo opravljanja investicijskih storitev in poslov, katerih predmet so kriptovalute. Vprašanje je, ali obstoječi pravni okvir lahko ustrezno ureja insolventnost teh družb, ob upoštevanju kompleksnosti kriptovalut. V raziskavi smo uporabili širok nabor znanstvenih metod. Obravnavali smo temeljne pojme, kot so narava kriptovalut, storitve v zvezi s kriptosredstvi ter pravne osebe, ki opravljajo te storitve. Deskriptivna metoda je omogočila natančno opredelitev teh pojmov, medtem ko je primerjalna metoda omogočila vpogled v tako nam bližje kot tudi oddaljene pravne ureditve po svetu in prepoznala razlike ter podobnosti v njihovih pristopih. Ugotovljeno je bilo, da obstoječi stečajni postopki niso ustrezni za obravnavo pravnih razmerij, v katere so vključene kriptovalute, saj pogosto ne omogočajo ustreznega varstva pravic upnikov in ne upoštevajo specifičnih značilnosti kriptosredstev, kar lahko vodi v pravne praznine in povečano tveganje za vse udeležence. Na temelju teh rezultatov smo oblikovali sistem kriterijev, ki omogoča ocenjevanje, ali obstoječi pravni okvir, ustrezno odraža specifične potrebe kripto-finančnega sistema in identificira vrzeli v obstoječi zakonodaji. Sistem kriterijev je zasnovan kot kvantitativni in kvalitativni model, pri čemer njegova matrična vrednost omogoča dinamičnost ter prilagodljivost, kar zagotavlja, da pravni okvir ne le ustreza trenutnim potrebam, temveč je pripravljen tudi na prihodnje izzive in spremembe v finančnem ter tehnološkem okolju. Tako prilagojen pravni okvir lahko prispeva k boljši zaščiti pravic upnikov in zagotovi večjo stabilnost trga. Empirični podatki, zbrani v okviru raziskave, potrjujejo potrebo po temeljiti spremembi zakonodaje, ki bo upoštevala posebnosti kriptovalut, ter dejavnosti, povezanih s kriptovalutami, in zagotovila ustrezno pravno varstvo za vse udeležence v postopku. Le tako oblikovan stečajni postopek bo lahko izpolnil ključne cilje in načela, kot jih določa UNCITRAL, ter zagotavljal vrednote, na katerih pravni red in pravo temeljita.
Ključne besede: insolventnost, gospodarske družbe, investicijske storitve in posli, kriptovalute, stečajni postopek, stečaj, kriptosredstvo, storitve v zvezi s kriptosredstvi, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, CASP
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 590; Prenosov: 0

Opis: Postopek osebnega stečaja imenujemo tudi postopek generalne izvršbe nad premoženjem neke fizične osebe, ki se je znašla v položaju, ko daljši čas ni sposobna plačevati vseh svojih zapadlih obveznosti v določenem časovnem obdobju, ali je na dolgi rok postala plačilno nesposobna, kar pomeni, da so njene zapadle obveznosti višje od vrednosti njenega premoženja. Glavni namen postopka osebnega stečaja je omogočiti poplačilo upnikov v največji možni meri. Do poplačila upnikov pride s prodajo premoženja, ki je vključeno v stečajno maso in se med stečajnim postopkom prodaja. V okviru stečajnega postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust svojih dolgov. Postopek se imenuje postopek odpusta obveznosti. Sodišče določi t. i. preizkusno obdobje, v katerem dolžnik poskuša dokazati, da je upravičen do odpusta dolgov. Dolžnik mora ves čas tega obdobja izpolnjevati svoje obveznosti, določene v zakonu, medtem ko stečajni upravitelj nadzoruje njegovo ravnanje. Cilj postopka osebnega stečaja je zadovoljiti upnike v največji možni meri, pri čemer so terjatve upnikov izplačane sočasno in sorazmerno. Dolžnik si v tem postopku prizadeva doseči odpust svojih obstoječih dolgov, da bi si omogočil svež začetek brez bremena dolgov. Stečajno maso sestavlja premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik v lasti, ko se začne postopek osebnega stečaja, in tudi premoženje, ki ga med postopkom pridobi stečajni dolžnik, na primer s prejemanjem dediščine.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajna masa, unovčevanje stečajne mase, stečajni dolžnik, odpust obveznosti
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2024; Ogledov: 1732; Prenosov: 52
Celotno besedilo (606,20 KB)

Opis: Osebni stečaj je vrsta insolvenčnega postopka za prezadolžene fizične osebe, ki so potrošniki, zasebniki ali podjetniki. Uvedba postopka osebnega stečaja predstavlja generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, ki ga ima ob uvedbi stečaja, in premoženjem, ki se nabere med samim stečajnim postopkom. Sodišče na podlagi sklepa o začetku takoj izda tudi sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Zasežena in izterjana sredstva, ki predstavljajo dolžnikovo premoženje, pridobljeno v času trajanja postopka, se nakažejo na fiduciarni račun stečajnega upravitelja in posledično tvorijo stečajno maso, s katero se uresničuje glavni namen osebnega stečaja. Namen uvedbe stečajnega postopka je poplačilo navadnih upnikov iz premoženja stečajne mase dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen osebnega stečaja je možnost pravno dopustnega izboljšanja in razbremenitev dolžnika iz stanja prezadolženosti, ki se ga doseže z odpustom obveznosti. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju varuje dolžnikov socialni položaj in položaj oseb, za katere je dolžnik dolžan skrbeti. Varuje se jih s posebnimi pravili o stečajni masi, ki jih določa ZFPPIPP na način, da napoti na določbe ZIZ, v katerih so omejitve taksativno naštete.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajni dolžnik, generalna izvršba, zaseg, izterjava, stečajna masa, omejitve zasega in izterjave
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 1785; Prenosov: 65
Celotno besedilo (436,16 KB)